Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - HSE d.o.o.

+ -
Datum: 20.03.2025
Številka: 09021-9/2024
Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Test interesa javnosti, Poslovna skrivnost

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do analiz, povezanih s prestrukturiranjem termo divizije skupine HSE. Zavezanec je dostop zavrnil z utemeljitvijo, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev iz 4. a člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, kateri dokumenti so sploh predmet presoje. Nadalje je ugotovil, da zahtevane informacije dejansko ne izpolnjujejo pogojev iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar je zatrjeval tudi prosilec. Vendar pa je zavezanec opustil presojo po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je zavezanec za izdelavo zahtevanih informacij predhodno sklenil pravni posel, torej pogodbo za svetovanje, kar v konkretnem primeru pomeni, da je zahtevana »povezava« podana, zato je izpolnjena prva predpostavka definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnih dokumentov pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se je IP opredelil v nadaljevanju. IP je ugotovil, da je v povezavi z izdelanimi analizami prišlo do predčasnega sprejema ukrepov , ki bodo nedvomno imeli tudi še dodatne finančne posledice za državni proračun, v breme davkoplačevalcev, ključen pa je učinek ukrepov za prebivalce Šaleške doline, tako z ekonomskega oz. socialnega vidika, kakor tudi glede vprašanja zagotavljanja toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline. Zato bi prost dostop do vsebine zahtevanih analiz pomembno prispeval h kakovostni javni razpravi, kako bo prihodnost družbe TEŠ in Premogovnika Velenje, ki sta že več let družbeno pereča tema v Sloveniji, vplivala na prebivalce Šaleške doline, pa tudi širše. IP se je tako strinjal s prosilcem, da je v danem primeru in danih okoliščinah, ko je država s posebnim zakonom in dodatnimi sredstvi posegla v delovanje TEŠ, javni interes po podatkih iz zahtevanih analiz o prestrukturiranju družbe TEŠ in PV, izkazan v interesu vseh zaposlenih v družbah TEŠ in PV (zaradi morebitne ukinitve delovnih mest, kar bi imelo velik vpliv na lokalno gospodarstvo in socialni status prebivalcev) ter vseh uporabnikov toplotne energije v Šaleški dolini, pa tudi vseh davkoplačevalcev v Republiki Sloveniji, glede dodatne porabe javnih sredstev, ki jih bo država namenila za energetsko investicijo. Javni interes po dostopu do zahtevanih informacij je torej kompleksen in prepleten med potrebo po informacijah o pravičnem prehodu in opustitvi rabe premoga, vplivom na okolje, ekonomskimi posledicami ter kakšna je dolgoročno trajnostna strategija države. IP je pritožbi ugodil. 
 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 09021-9/2024/14

Datum: 20. 3. 2025

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, z dne 21. 11. 2024 (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 5. 11. 2024, brez številke, Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

 

  1. Pritožbi se ugodi in se odločba Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. z dne 5. 11. 2024, brez št., odpravi. Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
  • »Summary of main elements of the decision-making which led to the preparation of the draft entrustment law (Project Alexander)« z dne 4.11.2024, ki sta ga pripravili odvetniška družba Jones Day in odvetniška družba Leitfeld,
  •  »Izračun kapitalske ustreznosti ter dolgoročne plačilne (ne)sposobnosti TEŠ po odpovedi COST+ cenovnega modela za prodajo električne energije« z dne 20.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.,
  • »HSE - TEŠ: Vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024 - 2026«, z dne 10.12.2023, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.,
  • »Analiza vzdržnosti cenovnega modela COST+ za nakup električne energije iz TEŠ«, z dne 15.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 1. 10. 2024 vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je navedel, da je zavezanec v sporočilu za javnost z dne 3. 9. 2024 zapisal: »Analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE (TEŠ in PV) izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno.« ter »Upoštevajoč strateški status naložbe Republike Slovenije v skupini HSE so vodstva HSE, TEŠ in PV skupaj z zunanjimi strokovnjaki v zadnjem letu preučili vrsto scenarijev in izvedli številne analize, povezane s prestrukturiranjem termo divizije skupine HSE. Vsem možnostim, ki so bile na mizi, je skupno dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja TEŠ in PV po 31. 12. 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, t. j. plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške skladno z zavezujočo informacijo FURS«. V nadaljevanju je navedel, da zaproša za dostop do naslednjih dokumentov v elektronski obliki, in sicer:

1.            vse zgoraj omenjene dokumentacije:

-               analize bodočega poslovanja termodivizije HSE (TEŠ in PV),

-               scenariji in analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije skupine HSE,

-               dokumentacije, iz katere izhajajo vse možnosti, ki so bile na mizi,

-               zapisnike sestankov vodstva HSE v letu 2024, na katerih se je obravnavala omenjena problematika.

2.            dokumentacije, iz katere izhaja dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja TEŠ in PV po 31. 12. 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja.

3.            dokumentacije, iz katere je razvidno, s katerimi zunanjimi strokovnjaki je zavezanec v zadnjem letu preučil analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije skupine HSE.

 

Zavezanec je prosilcu odgovoril z dopisom oziroma z odločbo z dne 5. 11. 2024, brez številke, v kateri je odločil, da se zahteva zavrne. V obrazložitvi je povzel zahtevo, nato pa podal obrazložitev k točkam zahteve:

K točki 1. in 2.

Zavezanec je povzel določbe 1.a in 4.a člen ZDIJZ ter poudaril, da že iz samega imena dokumentov, ki jih prosilec zahteva pri tč. 1) in 2.), jasno izhaja, da se le-ti po vsebini ne nanašajo na področja iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne vsebujejo taksativno naštetih informacij iz 4.a člena ZDIJZ, - ne nanašajo se namreč niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Gre namreč za študije, analize, zapisnike, itd., ki jih je HSE (oz. od njega angažirani zunanji strokovnjaki) pripravil na podlagi internih podatkov, za notranje poslovne potrebe subjekta oz. od njega odvisnih družb. Ob tem se je zavezanec skliceval na prakso IP, in sicer na odločbo št. 09021-2/2024 z dne 23.5.2024, povzel njeno vsebino ter na podlagi tega odločil, da obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja. Dodal je še, da navsezadnje vsi dokumenti (sploh pa npr. zapisniki sestankov vodstva v letu 2024, na katerih se je obravnavala omenjena problematika) nedvomno predstavljajo poslovno skrivnost družbe HSE. V skladu z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, ki napotuje na ZPosS[1]. Gre namreč za interne poslovne dokumente, ki vsebujejo občutljive finančne podatke, strateške informacije in tržne načrte, ki hkrati zajemajo nerazkrito strokovno znanje (interne kalkulacije strokovnih služb HSE), izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, informacije imajo tudi tržno vrednost, in je HSE dolžan ukrepati, da se ohranijo kot poslovna skrivnost. Glede na vse zgoraj obrazloženo, je zavezanec navedel, da dokumenti, ki jih v okviru zahtevka pod tč. 1) in 2.) zahteva prosilec, ne sodijo pod nobeno izmed zakonsko opredeljenih kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, zaradi česar ne predstavljajo informacije javnega značaja za HSE, kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu z ZDIJZ.

K. tč. 3:

V zvezi z zahtevanimi dokumenti, ki jih prosilec navaja v okviru zahteve pri tč. 3) ter ki predstavljajo informacijo javnega značaja na podlagi določbe 4.a člena ZDIJZ, pa je zavezanec pojasnil, da te informacije v obsegu, skladnim s 6.a členom ZDIJZ ter v povezavi z določbo 11. alineje 10. a člena ZDIJZ ta v predpisanem roku objavlja na spletni strani HSE d.o.o. (www.hse.si), zato so prosilcu javno dostopni.

 

Prosilec je dne 3. 12. 2024 pri IP vložil pritožbo z dne 21. 11. 2024, številka: 0310-0002/2024-5, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa in opozarja na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ. Prosilec se ne strinja z odločbo v delu, v katerem se zavezanec sklicuje na poslovno skrivnost. Meni, da je javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane dokumentacije, kot določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Interes za razkritje v konkretnem primeru je utemeljen na okoliščini, da so zahtevane informacije neposredno povezane s poslovanjem družb Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Na družbi je posredno in neposredno vezanih cca. 5000 delovnih mest. Na sestankih v septembru in oktobru so predstavniki ministrstva za okolje, energijo in prostor predstavnike lokalnih skupnosti Velenja in Šoštanja seznanili z informacijo, da je nujno potrebno sprejeti interventni zakon, s katerim bi se rešilo poslovanje PV in TEŠ. V primeru nesprejema bi se za obe družbi začel stečajni postopek. Na sestankih in v sporočilih za javnost je HSE omenjal številne analize, povezane s prestrukturiranjem termo divizije HSE. Zahtevana dokumentacija naj bi razkrila, da je to edina možnost, ki vodi v prenos PV na SDH in v predčasno prenehanje poslovanja PV in TEŠ. Po mnenju prosilca se javni interes po razkritju omenjene dokumentacije kaže tudi v tem, da Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij, v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 13. 1. 2022, določa leto 2033 kot leto konca izkopavanja premoga in ne prej. Interventni zakon, ki temelji na omenjeni dokumentaciji, predčasno ukinja več kot 5000 delovnih mest v Šaleški dolini, ki so posredno ali neposredno povezana s poslovanjem PV in TEŠ. To bi seveda vplivalo na vsa področja delovanja mesta in doline – od socialnega do ekonomskega področja. Zaradi navedenega prosilec poudarja, da obstaja prevladujoč javni interes, ki je vsekakor močnejši od izjeme poslovne skrivnosti družbe HSE.

 

IP je z dopisom z dne 19. 12. 2024, št. 09021- 9/2024/2, zavezanca pozval, da se opredeli do pritoženih navedb in posreduje dokaze za svoje trditve ter posreduje dokumente, ki so predmet zahteve.

 

Zavezanec je prosil za podaljšanje roka in nato dne 30. 1. 2025 in naknadno še dne 21. 2. 2025 posredoval odgovor, v katerem se je opredelil do pritožbenih navedb in do dokumentov, ki so predmet zahteve.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz. odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba.

 

  1. Predmet presoje in kriterij materializirane oblike

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu z 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 100% delež zavezanca, vir AJPES) in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve, to sta leti 2023 in 2024. Primarno pa je sporno vprašanje, kateri konkretni dokumenti so predmet presoje. Ugotovitev kriterija materializirane oblike je procesna predpostavka, do katere se mora zavezanec opredeliti, predno se spusti v presojo obstoja morebitnih izjem. IP ugotavlja, da je zavezanec v izpodbijani odločbi zgolj na splošno navedel, da zahtevane informacije ne sodijo pod nobeno izmed zakonsko opredeljenih kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ, ne da bi se konkretno opredelil do samih dokumentov, ki jih je presojal.

 

Na poziv IP je zavezanec v svojem odgovoru z dne 30. 1. 2025 prepoznal in konkretno navedel dokumente, ki ustrezajo zahtevi po posameznih točkah:

-               Pod točko ena:

  •  »Summary of main elements of the decision-making which led to the preparation of the draft entrustment law (Project Alexander)« z dne 4.11.2024, ki sta ga pripravili odvetniška družba Jones Day in odvetniška družba Leitfeld.
  •  »Izračun kapitalske ustreznosti ter dolgoročne plačilne (ne)sposobnosti TEŠ po odpovedi COST+ cenovnega modela za prodajo električne energije« z dne 20.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.

-               Pod točko dve: 

  • »HSE - TEŠ: Vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024 - 2026«, z dne 10.12.2023, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.
  • »Analiza vzdržnosti cenovnega modela COST+ za nakup električne energije iz TEŠ«, z dne 15.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.

-               Pod točko tri:

Družba HSE je v zadnjem letu na področju prestrukturiranja termodivizije skupine HSE sodelovala z naslednjimi zunanjimi pravnimi, finančnimi, davčnimi in tehničnimi strokovnjaki: odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, odvetniška pisarna Leitfeld, odvetniška pisarna Jones Day, odvetniška pisarna Zdolšek, PwC Svetovanje d.o.o., Jerman & Bajuk svetovanje in izobraževanje d.o.o., Frontier Economics Ltd. in Hatch KuttnerGmbH. Pri tem družba HSE na podlagi poziva ni identificirala, kaj naj bi predstavljala »dokumentacija, iz katere je razvidno, s katerimi zunanjimi strokovnjaki ste v zadnjem letu preučili analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije skupine HSE«. Navedel je, da so omenjeni svetovalci namreč izvajali storitve priprave analiz in svetovanja po posameznih strokovnih področjih na projektu prestrukturiranja termodivizije, niso pa bili angažirani za preučevanje analiz, zato tovrstna zahtevana dokumentacija ne obstaja in je ni mogoče posredovati.

 

Ker se zavezanec v svojem odgovoru ni opredelil do zahtevanih »zapisnikov sestankov vodstva HSE v letu 2024, na katerih se je obravnavala omenjena problematika«, ga je IP 25. 2. 205 še dodatno pozval, da pojasni, ali razpolaga z zahtevanimi zapisniki s tovrstno vsebino in jih posreduje IP. Zavezanec je dne 3. 3. 2025 odgovoril, da kot smiselno izhaja iz njihovega odgovora z dne 30.1.2025, družba HSE potrjuje, da ne razpolaga z »zapisniki sestankov vodstva HSE v letu 2024, na katerih se je obravnavala omenjena problematika«, posledično jih družba HSE tudi ni mogla priložiti svojemu odgovoru. V tem delu torej kriterij materializirane oblike ni podan.

 

Ker je prosilec v pritožbi navedel, da se ne strinja z odločbo v delu, v katerem se je zavezanec skliceval na poslovno skrivnost, pomeni, da so v obravnavanem primeru predmet presoje IP izključno dokumenti, ki jih je zavezanec opredelil pod točko ena in dve zahteve (navedeni zgoraj). IP ugotavlja, da zavezanec z njimi razpolaga in jih je tudi posredoval IP.

 

  1. Opredelitev informacije javnega značaja

 

Kot je pravilno navedel zavezanec, so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ.

 

IP je vpogledal v predložene dokumente, ki so navedeni zgoraj »pod točko ena« in »pod točko dve« in se strinja z zavezancem, da je že iz njihovih naslovov mogoče razbrati, da se zahtevane informacije po vsebini ne nanašajo na področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj so predmet presoje »strokovna pravna mnenja/izračuni, analize«, ne pa pravni posli, ki bi se nanašali na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevane informacije ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, kar, kot rečeno, pravilno ugotavlja tudi zavezanec.

 

V skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ pa je pri zavezancu informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje tega člena ali je z njimi neposredno povezana, pod pogojem, da je za njeno razkritje podan prevladujoč javni interes. V tej zvezi se torej postavlja vprašanje, ali so zahtevani dokumenti, nastali na podlagi pravnih poslov, kot so opredeljeni v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma so z njimi neposredno povezani. Pri opredelitvi dokumentov, ki ustrezajo zakonski dikciji informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, je ključno, da se izkaže »povezava s pravnim poslom«, kot jo določa zakon. Ker se zavezanec do navedenega ni opredelil v izpodbijani odločbi niti v svojem odgovoru z dne 30. 1. 2025, ga je IP dne 25. 2. 2025 pozval, da navedeno pojasni. Zavezanec je dne 3. 3. 2025 odgovoril, da so dokumenti, ki jih je družba HSE priložila odgovoru na poziv IP, nastali na podlagi svetovalnih pogodb, ki jih je družba HSE sklenila z izvajalci, in sicer na podlagi: pogodbe o opravljanju pravnih in poslovno-svetovalnih storitev, sklenjene z odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji z dne 10.6.2013  ter pogodbe o davčnem svetovanju, sklenjene z družbo Jerman & Bajuk svetovanje in izobraževanje d.o.o. z dne 30. 6. 2008, pri čemer so zunanji pravni, finančni, davčni in tehnični strokovnjaki navedeni v tč. ad 3) odgovora družbe HSE z dne 30.1.2025, nastopali kot podizvajalci navedenih družb.

 

Glede na podano pojasnilo zavezanca ni dvoma, da je zavezanec za izdelavo zahtevanih informacij predhodno sklenil pravni posel, torej pogodbo za svetovanje z družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in družbo Jerman & Bajuk d.o.o. (kar izhaja tudi npr. iz same analize vzdržnosti cenovnega modela, v kateri je navedeno npr. »skladno s prejetim naročilom,….smo se zavezali pripraviti strokovno mnenje,…«), med tem, ko sta družbi Jones Day in odvetniška družba Leitfeld, bili podizvajalki navedenih družb, kar v konkretnem primeru pomeni, da je zahtevana »povezava« podana, zato je izpolnjena prva predpostavka definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnih dokumentov pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevane informacije predstavljajo njegovo poslovno skrivnost.

 

  1.  Glede izjeme poslovne skrivnosti

 

Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

IP je torej v nadaljevanju presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

 

IP je vpogledal v zahtevane dokumente in ugotavlja sledeče:

-               »Summary of main elements of the decision-making which led to the preparation of the draft entrustment law (Project Alexander)« z dne 4.11.2024, ki sta ga pripravili odvetniška družba Jones Day in odvetniška družba Leitfeld, ima oznako zaupno, in sicer ima na prvi strani napisano »privileged & confidential«, vendar  pa ima na drugi strani napisan »disclaimer«, v katerem je navedeno, da avtorji dovoljujejo HSE, da se to pravno mnenje posreduje članom slovenskega parlamenta in da se v primeru razkritja tretjim osebam, avtorje tega mnenja izrecno odvezuje kakršne koli odgovornosti do tretjih oseb.  

Nadalje je IP vpogledal v dokumente:

  • »Izračun kapitalske ustreznosti ter dolgoročne plačilne (ne)sposobnosti TEŠ po odpovedi COST+ cenovnega modela za prodajo električne energije« z dne 20.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.
  • »HSE - TEŠ: Vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024 - 2026«, z dne 10.12.2023, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.
  • »Analiza vzdržnosti cenovnega modela COST+ za nakup električne energije iz TEŠ«, z dne 15.11.2024, ki ga je pripravila družba Jerman & Bajuk d.o.o.,

in ugotavlja, da nimajo oznake poslovna skrivnost. V dokumentu HSE - TEŠ: Vzdržnost nakupnih cen električne energije za leto 2023 in projekcije za obdobje 2024 - 2026«, z dne 10.12.2023 je na prvi strani izrecno navedeno, da avtorji mnenja »soglašajo z razkritjem dokumenta z dne 10. 12. 2023«.

 

Nadalje IP ugotavlja, da se je zavezanec skliceval na svoj Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki pa ga kljub pozivu IP, da za svoje trditve predloži dokaze, ni priložil. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS v povezavi z domnevo iz drugega odstavka tega člena, IP ocenjuje, da zavezanec navedenega ni izpolnil, saj dokumentov ni označil za poslovno skrivnost niti ni izkazal, da je informacije določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil osebe, ki prihajajo z njimi v stik. Dokument »Summary of main elements of the decision-making which led to the preparation of the draft entrustment law (Project Alexander)« je bil kot »zaupno« označen s strani avtorja, ne pa zavezanca. Poleg tega že iz samih dokumentov izhaja, da bodo lahko poslani izven kroga zavezanca (npr. članom parlamenta), oziroma je npr. v dokumentu HSE -TEŠ z dne 10. 12. 2023 izrecno navedeno, da se lahko razkrije, zaradi česar ni mogoče sprejeti stališča, da je zavezanec ukrepal v smeri varovanja poslovne skrivnosti. Posledično ni izpolnjen niti prvi pogoj, da so zahtevane informacije skrivnost, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam, glede na možnost njihovega posredovanja izven kroga zavezanca. Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. IP ugotavlja, da je zavezanec v izpodbijani odločbi zgolj navajal, da zahtevane informacije vsebujejo občutljive finančne podatke, strateške informacije in tržne načrte, kar pa samo po sebi ne pomeni, da imajo informacije tržno vrednost, z vidika nastanka morebitne škode v primeru razkritja, do česar pa se zavezanec ni opredelil. Povedano drugače, zavezanec svoje dokazne ocene nastanka škode, ki bi potencialno lahko nastala z razkritjem, ni izpolnil.

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po ZPosS, kar pomeni, da izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Zgolj sklicevanje na pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti namreč ni dovolj, da bi lahko šteli zahtevane podatke za poslovno skrivnost zavezanca, drugih pogojev iz prvega odstavka 2. člena ZPosS pa, kot rečeno, zavezanec ni izkazal.

 

  1. Glede obstoja javnega interesa

 

IP je torej ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev poslovne skrivnosti, kar pa ni zadosten razlog, da bi lahko govorili o prosto dostopnih informacijah javnega značaja, oziroma da bi moral subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahtevane informacije razkriti. Zakonodajalec je namreč v omenjenem drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ navedel »ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (v katerem so določene izjeme od prostega dostopa)«, kar pomeni, da pri presoji obstoja javnega interesa niti ni relevantno, ali je zavezanec izkazal obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč je ključno, ali je za razkritje podan prevladujoč javni interes.  

 

IP je torej v nadaljevanju tehtal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

 

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen "omejeni" test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

 

Prosilec je pri zatrjevanju javnega interesa izpostavil, da so informacije neposredno povezane s poslovanjem družb Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, pri čemer je na družbi posredno in neposredno vezanih cca 5000 delovnih mest. Zahtevane informacije naj bi bile usmerjene v predčasno prenehanje poslovanja PV in TEŠ, kar bi vplivalo na vsa področja delovanja mesta in doline – od socialnega do ekonomskega področja.

 

V tej zvezi se torej postavlja vprašanje, ali interes po zaščiti cca 5000 delovnih mest v Šaleški dolini opravičuje razkritje zahtevanih analiz bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE (TEŠ in PV) na podlagi javnega interesa. Pri tem pa IP dodaja, da ne gre samo za delovna mesta, temveč tudi za odgovor na vprašanje, ali se z državnim premoženjem ravna gospodarno, oziroma kakšen strošek to pomeni za javna sredstva. Lahko bi rekli, da v danem primeru interes davkoplačevalcev RS celo presega interes prebivalcev Šaleške doline.

 

Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ na izjemne primere (kot navedeno zgoraj), IP ocenjuje, da je javni interes za razkritje vsebin zahtevanih analiz podan, pri čemer je IP v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti za vse zahtevane dokumente skupaj, saj je tudi zavezanec svoje razloge za omejitev dostopa navajal za vse dokumente skupaj, ne pa posamično, za vsak dokument posebej. Povedano drugače, IP bi presojo testa interesa javnosti izvedel za vsak konkretni dokument, če bi bili tudi razlogi za nerazkritje zatrjevani za vsak dokument posebej. Ker pa ni bilo tako, je tudi IP svojo presojo vezal v okviru trditev, ki jih je zavezanec zatrjeval za vse zahtevane dokumente skupaj.

 

Kot izhaja že iz samih naslovov zahtevanih informacij, dejansko drži trditev prosilca, da so te povezane z vprašanjem plačilne sposobnosti družbe TEŠ, ki deluje v skupini HSE. Zavezanec je v sporočilu za javnost[3] sam navedel, da »narejene analize izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja obeh družb, zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno. HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako TEŠ tekom leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi PV, saj je TEŠ njegov izključni kupec. Insolventnost TEŠ in PV bi neposredno prizadela 35.000 ljudi ter infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v TEŠ-u«.

Vlada RS je v Predlogu zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga – nujni postopek z dne 28. 11. 2024, št. 00704-352/2024/7, EVA: 2024-2570-0085, napisala, da »Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države in preprečijo težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javno infrastrukturo in gospodarstvo.« ter nadalje »Zaradi finančno nevzdržnega položaja družbe TEŠ v Šaleški dolini (Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj) grozi stečajni postopek dveh velikih zaposlovalcev tj. TEŠ in družbe PV, s tem pa izguba številnih delovnih mest ter izrazita umiritev gospodarske aktivnosti v regiji.« Pri tem pa se je sklicevala na dokumente, ki so predmet zahteve, ko je npr. navedla »Finančne in druge poslovne projekcije po internih projekcijah HSE izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja TEŠ, posledično pa tudi PV« ter »da lahko država zagotovi dobava toplote le na način, da preko naložitve obveznosti izvajanja gospodarske javne službe družbi TEŠ omogoči nadaljnjo proizvodnjo toplote, ob tem pa začasno prevzame pokrivanje presežnih stroškov TEŠ, povezanih z zagotovitvijo potrebne toplote« [4].  

 

Zahtevane analize so bile torej med drugim »povod« ali »podlaga« za nadaljnje iskanje rešitev in potrebo po ukrepanju in spremembi ureditve delovanja TEŠ, ki se je kasneje odražala v sprejemu interventnega zakona, da bi ohranili družbo TEŠ oziroma rešili njeno poslovanje in s tem tudi delovna mesta. V samih analizah so prikazani toki finančnega poslovanja družbe TEŠ in PV, tudi v razmerju do zavezanca, da bi se zagotovila finančna stabilnost in investicijski potencial skupine HSE za pospeševanje zelenega prehoda. Res je, da so določeni finančni podatki, izračuni ter analize, povezani z družbo TEŠ, navedeni že v zgoraj omenjenem predlogu zakona, vendar pa je za samo kredibilnost informacij, po oceni IP nujno, da je javnost upravičena do celostnih informacij, ki izhajajo iz samih analiz, zaradi katerih je dejansko prišlo do predčasnih sprememb, na kar opozarja tudi prosilec in se pri tem sklicuje na Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda[5], ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 13. 1. 2022 in ki določa leto 2033 kot leto konca izkopavanja premoga in ne prej. V povezavi z izdelanimi analizami je torej prišlo do predčasnega sprejema ukrepov[6], ki bodo nedvomno imeli tudi še dodatne finančne posledice za državni proračun, v breme davkoplačevalcev, ključen pa je učinek ukrepov za prebivalce Šaleške doline, tako z ekonomskega oz. socialnega vidika, kakor tudi glede vprašanja zagotavljanja toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline. Zato bi prost dostop do vsebine zahtevanih analiz pomembno prispeval h kakovostni javni razpravi, kako bo prihodnost družbe TEŠ in Premogovnika Velenje, ki sta že več let družbeno pereča tema v Sloveniji, vplivala na prebivalce Šaleške doline, pa tudi širše.

 

V preteklosti je bil projekt TEŠ (6) predstavljen kot velik uspeh, čez leta pa je bil deležen velike porabe javnih sredstev, sumov korupcije in nepravilnosti, ustanovljena je bila tudi preiskovalna komisija DZ za TEŠ 6, ki je ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, sproženi so bili tudi kazenski postopki, ne nazadnje pa so se pokazale tudi okoljevarstvene potrebe prehoda na zeleno, itd. To vse so okoliščine, ki same po sebi govorijo, da ni samo prav, temveč je nujno in legitimno, da so informacije, vezane na HSE, TEŠ in PV, dostopne javnosti, saj je le tako zagotovljen učinkovit nadzor, s čimer se zmanjša možnost korupcije, ter veča vestnost poštenost, skrbnost in finančno učinkovitost upravljanja. Vse izpostavljene družbe (HSE, TEŠ, PV) so v 100% lasti Republike Slovenije, kar že v temelju slabi njihovo pravico do varovanja zahtevanih informacij. TEŠ je ena glavnih elektrarn v Sloveniji in zagotavlja pomemben delež električne energije, kar je ključno za stabilnost elektroenergetskega sistema, za Šaleško dolino pa še vedno edini vir toplote ter skupaj s PV glavni zaposlovalec.

 

Zato se IP strinja s prosilcem, da je v danem primeru in danih okoliščinah, ko je država s posebnim zakonom in dodatnimi sredstvi posegla v delovanje TEŠ, javni interes po podatkih iz zahtevanih analiz o prestrukturiranju družbe TEŠ in PV, izkazan v interesu vseh zaposlenih v družbah TEŠ in PV (zaradi morebitne ukinitve delovnih mest, kar bi imelo velik vpliv na lokalno gospodarstvo in socialni status prebivalcev) ter vseh uporabnikov toplotne energije v Šaleški dolini, pa tudi vseh davkoplačevalcev v Republiki Sloveniji, glede dodatne porabe javnih sredstev, ki jih bo država namenila za energetsko investicijo[7]. Javni interes po dostopu do zahtevanih informacij je torej kompleksen in prepleten med potrebo po informacijah o pravičnem prehodu in opustitvi rabe premoga, vplivom na okolje, ekonomskimi posledicami ter kakšna je dolgoročno trajnostna strategija države.

 

Stališče, da v takšnih primerih lahko govorimo o javnem interesu, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v primerljivih zadevah[8], in sicer v sodbi z opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v točki 32, stran 13, v katerem je sodišče poudarilo, da »če se tožeči stranki (prosilki, op. IP) odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki prizadete stranke (stranskega udeleženca, op. IP)« ter nadalje, da je »javni interes izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Zato uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije.«, kar smiselno, aplicirano na obravnavani primer, dodatno pritrjuje stališču IP, da so prav vsi podatki iz zahtevanih analiz, s katerimi je zavezanec utemeljeval potrebo po sprejemu ukrepom in prestrukturiranju TEŠ, potrebni za zadosten in transparenten nadzor nad upravljanjem s premoženjem Republike Slovenije, kar pa ni samo v interesu Šaleške doline, temveč je podan prevladujoč javni interes vseh prebivalcev v državi. Glede na navedeno je posplošeno stališče zavezanca, da v danem primeru interes javnosti ni izkazan, zmotno in v nasprotju s prakso IP[9] in sodno prakso.  

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v interese zavezanca.

 

  1. Zaključek

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo zavezanca odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Zavezanec je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

 

 

 

[1] 2. člen ZPosS določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:  je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; ima tržno vrednost; imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943

[3] https://www.hse.si/sl/interventni-zakon-za-tes-resitev-za-zagotavljanje-toplote-in-vzdrznega-izstopa-iz-premoga/

[4] Stran 2 in 10 ; https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/5b3826ff0e89e764143602273696206d992af279ac11f354236386a9f3a0c66f

[5] https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/premog_izhod/strategija_prem_vlada_jan202.pdf

[6] Dne 21. 12. 2024 je začel veljati Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP), ki z namenom pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga ureja pogoje in prehodno financiranje za začasno zagotavljanje proizvodnje in dobave toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (prvi člen), kar pomeni, da bo država v vmesnem obdobju, kot ga opredeljuje sprejet zakon v 5. členu (d 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027) prevzela pokrivanje presežnih stroškov.

[7] VIR: mediji: https://necenzurirano.si/clanek/novice/tes6-termoelektrarna-sostanj-co2-kuponi-premogovnik-velenje-1388248

[8] Enako tudi v sodbi Upravnega sodišča RS, op. št. IV U 103/2023-26 z dne 15. 11. 2024

[9] Odločbi IP št.: 090-196/2023 z dne 14. 7. 2023 in 090-141/2017/27 z dne 27. 2. 2019