prosilec - Geološki zavod Slovenije

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-27/2025/4        

Datum:  14. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilca), z dne 27. 12. 2024, zoper odločbo Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 621-1000/2024 z dne 23. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilcev z dne 27. 12. 2024 zoper odločbo Geološkega zavoda Slovenije, št. 621-1000/2024 z dne 23. 12. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilca sta z zahtevo z dne 26. 11. 2024 zahtevala posredovanje poročila o hidrogeoloških preiskavah na območju pod Pogovcu v Križah, ki jo je v letu 2024 pripravil organ. Kot obliko seznanitve sta določila e-zapis.

(2) Z dopisom št. 090-64/2024-3 z dne 26. 11. 2024 je Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad, v skladu z 20. členom ZDIJZ, zahtevo odstopil v pristojno reševanje organu. 

(3) Organ je o zahtevi prosilcev izdal odločbo št. 621-1000/2024 z dne 23. 12. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je navedel, da je zahtevo prejel odstopljeno, povzel je tudi samo zahtevo prosilcev, določbo prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ter določbo in pomen prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da sta prosilca zahtevala Hidrogeološko poročilo, ki predstavlja dokument, ki ga je v okviru svoje tržne dejavnosti izdelal organ kot izvajalec na trgu za naročnika Občino Tržič, kar pomeni, da navedeno poročilo ne izvira iz delovnega področja organa, kar je podrobneje pojasnil v nadaljevanju. Med drugim je navedel, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, saj je javni zavod, ki je bil ustanovljen za izvajanje javnih služb na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in opravlja na področju rudarstva geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, ki se izvaja kot javna služba državnega pomena in po javnem pooblastilu. Izpostavil je tudi posamezne določbe Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Geološki zavod Slovenije (v nadaljevanju: Sklep) ter med njimi izpostavil tudi določbe 5. in 22. člena, na podlagi katerih izvaja tržno dejavnost, ter glede izvajanja tržne dejavnosti izpostavil še šesti odstavek 8. člena Statuta Geološkega zavoda Slovenije (v nadaljevanju: Statut). V zvezi z navedenim je tako pojasnil, da je v obravnavanem primeru pripravil v okviru opravljanja dejavnosti na trgu Hidrogeološko poročilo o območju pobočnih masnih premikov Križe (občina Tržič), lokacija Pod Pogovco (v nadaljevanju: Hidrogeološko poročilo). Hidrogeološko poročilo tako ni bilo izdelano v okviru dejavnosti javne službe niti v okviru druge dejavnosti iz 4. člena Sklepa, ampak v okviru tržne dejavnosti. Organ je tako tudi prihodek, ki ga je pridobil kot plačilo iz naslova izvedbe Hidrogeološkega poročila za naročnika, pridobil na trgu in ga knjigovodsko/računovodsko umestil med tržne prihodke. V nadaljevanju je izpostavil sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, pa tudi sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018. Hidrogeološko poročilo, ki ga je izdelal organ za naročnika Občino Tržič, se torej ne nanaša na delovno področje organa, saj se ne nanaša na izvajanje nalog, ki so bile organu naložene s predpisi javnega prava, ne gre za izvedbo poročila v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije, ampak za izdelavo mnenja v okviru tržne dejavnosti, dejavnosti na trgu za druge naročnike, in tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. člena ZDIJZ. Po mnenju organa v celoti predstavlja dokument, ki ga je izdelal izven okvira javne službe, izven okvira javnopravnih dejavnosti, izključno v okviru tržne dejavnosti, ki jo je plačal naročnik Hidrogeološkega poročila. Poudaril je, da gre za tržni prihodek na trgu in ne za prihodek iz javnih sredstev. Takšno poročilo bi lahko izdelal tudi za druge (zasebne) organizacije in njegova izdelava ni v ničemer vezana na izvrševanje javne službe, javnih pooblastil oziroma javnih nalog, ki so bile organu naložene s predpisi javnega prava. Izdelava hidrogeoloških poročil je namreč popolnoma prosta in tržna dejavnost ter je organ v tem delu podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu. Gre za storitev, ki je tržno zanimiva in ki jo lahko na trgu opravlja vsakdo, ki je zanjo registriran in usposobljen. V tem smislu organ ne more izpostavljati svojih (tržnih) strank drugače kot kateri koli drug subjekt, saj bi to neposredno in absolutno onemogočalo, da opravlja tudi tržno dejavnost, ki predstavlja del njegovega financiranja. V delu izvajanja tržne dejavnosti se tako uporabljajo pravila kot veljajo za ostale zasebne gospodarske subjekte, na katere se ZDIJZ ne nanaša. Gre za tržne zakonitosti – uporabljajo se zakonitosti, ki veljajo na trgu. V tržni sferi informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati, saj, kot že navedeno, lahko nastanejo le v sferi javno pravnega delovanja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Navedel je še, da Hidrogeološko poročilo tudi ne predstavlja absolutno javnega podatka po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj v obravnavanem primeru ne gre za porabo javnih sredstev. Hidrogeološko poročilo pa prav tako ne zapade pod nobeno izmed drugih kategorij, za katere bi veljavna zakonodaja določala, da je potrebno dostop do takih mnenj dovoliti.

(4) Prosilca sta zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 27. 12. 2024, saj menita, da izpodbijana odločba krši določbe materialnega prava in da je povsem neutemeljena. Uvodoma sta v pritožbi izpostavila namen ZDIJZ in pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ter da zakon določa izjeme v katerih, natančno določenih primerih, je organ upravičen zavrniti dostop do zahtevane informacije. V nadaljevanju sta navedla, da ZDIJZ v okviru definicije informacije javnega značaja ne razlikuje med tem, ali informacija izvira iz delovnega področja organa ali iz njegove tržne dejavnosti, pri čemer sta poudarila, da je organ javni zavod ter da vse naloge in poročila, ki jih izdela, izhajajo iz njegovega delovnega - strokovnega področja, ne glede na to, kdo jih financira. Javna služba po njunem mnenju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Skratka, po njunem mnenju bi moral delovati organ v javno korist. Izpostavila sta, da gre za poročilo o območju masnih premikov Križe, območje Pogovca, …. Izpostavila sta tudi, da je Občina Tržič financirala iz proračuna občine, pri čemer največji del prihodkov občine zagotavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar plačujejo občani, … . Po njunem mnenju bi moral organ Hidrogeološko poročilo izdelati v okviru svojih rednih nalog, kot mu to nalaga Sklep, neodplačno, po zaprosilu Občine Tržič, kar je ne nazadnje tudi v javnem interesu vseh občanov, predvsem pa prebivalcev na zadevnem območju, saj jim preti plazovna nevarnost in nevarnost poplav. Organ je namreč ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pri čemer sta izpostavila posamezne naloge organa po tem sklepu. Poudarila pa sta tudi, da se organ pretežno financira iz proračuna države in lokalnih skupnosti, zato ju toliko bolj preseneča, da je organ za svoje delo, storjeno v okviru nalog, ki mu jih nalaga Sklep in za katere je bil ustanovljen, izstavil račun Občini Tržič. Prosilca tako menita, da je organ zavrnil vpogled povsem neutemeljeno, saj po njunem mnenju v svojih razlogih ne navaja nobene zakonske podlage, sklicuje se samo pavšalno na 18 let staro sodno prakso. V zvezi s slednjo pa dodajata, da izpostavljena sodba pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja navaja, da je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. To po njunem mnenju dodatno potrjuje dejstvo, da je zahtevano poročilo informacija javnega značaja, saj bo vplival na izvrševanje javnih nalog. Navedla sta še izjeme od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki pa po njunem mnenju v obravnavanem primeru niso podane.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilcev, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 036-1000/2025 z dne 27. 1. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, naročilnico št. 151/24 z dne 2. 4. 2024, Ponudbo št. 34-1160/2024 in Pravilnik o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti na Geološkem zavodu Slovenije z dne 7. 11. 2024. V odstopu je ponovno poudaril, da zahtevano poročilo predstavlja dokument, ki ga je izdelal organ v okviru svoje tržne dejavnosti kot izvajalec na trgu, kar pomeni, da Hidrogeološko poročilo ne izvira iz delovnega področja organa in ni predmet dostopa do informacij javnega značaja. Svojo zavrnitev dostopa do Hidrogeološkega poročila pa je zavrnil tudi zaradi varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; ter se pri tem skliceval na določbe Statuta, Pravilnika o prodaji blaga in storitev na trgu z dne 11. 8. 2022 in Pravilnika o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti na Geološkem zavodu Slovenije z dne 7. 11. 2024, pa tudi na določbe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o poslovni skrivnosti.

(6) Na poziv IP št. 090-27/2025/2 z dne 5. 2. 2025 je organ posredoval še Hidrogeološko poročilo, priložil pa je tudi Pravilnik o računovodstvu z dne 16. 3. 2023 s Kontnim načrt organa in Prikazom gibanja knjigovodskih listin organa, Stroškovna mesta organa, Merila za delitev odhodkov, ki jih ni moč neposredno pripisati opravljanju določene dejavnosti (v nadaljevanju: Merila), Ključe delitve posrednih stroškov organa po dejavnostih, prikaz knjiženja posrednih stroškov, sklepa Upravnega odbora organa z dne 2. 2. 2023 in z dne 27. 6. 2024 o delitvi stroškov dejavnosti izvajanja javne službe in tržne dejavnosti, razmerje ur rednega dela za mesece januar - maj 2024 po sklepu Upravnega odbora organa z dne 2. 2. 2023, razmerje ur rednega dela za mesece junij - december 2024 po sklepu Upravnega odbora organa z dne 27. 6. 2024, Kontne kartice: vse postavke od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024, Obračun ur za delo preko podjemne pogodbe in Vodenje projektov (Organizacijski predpis).

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ kot javni zavod, kot to izhaja iz javno dostopnega Poslovnega registra Slovenije in 2. člena Statuta. Slednji določa, da je organ javni raziskovalni zavod, ki ga je ustanovila Republike Slovenija s Sklepom o preoblikovanju dela Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko v javni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije, določa pa tudi, da ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

(9) Ker je organ dostop prosilcema zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevano Hidrogeološko poročilo ne predstavlja informacij javnega značaja, saj gre za informacije, ki jih je organ pripravil v okviru izvajanja tržne dejavnosti in ne v okviru delovnega področja organa, kot ga opredeljuje 4. člen ZDIJZ, je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali zahtevano Hidrogeološko poročilo predstavlja informacijo javnega značaja po kriterijih iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

(10) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da navedbe prosilcev o njunem večjem interesu po dostopu do zahtevanega poročila v postopku po ZDIJZ niso upoštevne. Ob tem IP ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. IP se tako ni pristojen spuščati v presojo, ali bi moral organ delo za občino opraviti brezplačno ipd..

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(11) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

(12) Upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni dvoma, da organ z Hidrogeološkim poročilom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je posredoval IP in IP je vanj tudi vpogledal, se pa glede na utemeljitev organa v izpodbijani odločbi postavlja vprašanje, ali to poročilo izvira iz delovnega področja organa, ki je podvrženo določbam ZDIJZ.

(13) Predmet zahteve in pritožbe ter tako tudi presoje IP je Hidrogeološko poročilo, ki ga je organ pripravil za Občino Tržič kot naročnika na podlagi Ponudbe št. 34-1160/2024 in naročilnice št. 151/24 z dne 2. 4. 2024, nanaša pa se na pregled pobočnih masnih premikov v naselju Križe, lokacija Pod Pogovco (hidrogeološka dela).

(14) Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju sicer ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa.[1] Iz sodb Upravnega sodišča št. IU 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8) izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča na organu.

(15) Kot je med drugim navedel že organ v izpodbijani odločbi in izhaja tudi iz Sklepa (4. člen):

- Organ je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

- Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

- Organ je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. javno službo izvaja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.

- Na področju rudarstva opravlja organ geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, ki se izvaja kot javna služba državnega pomena in po javnem pooblastilu, ter strokovne in druge naloge.

- V okviru svoje dejavnosti opravlja strokovne in razvojne naloge s področja geologije in hidrogeologije, ki jih Sklep nadalje tudi našteva.

(16) Upoštevaje navedeno in po pregledu zadevne dokumentacije IP ugotavlja, da izdelava Hidrogeološkega poročila ni predstavljala izvajanja javne službe organa, kar izhaja iz naslednjih ugotovitev IP:

- Občina Tržič je na podlagi Ponudbe organa št. 34-1160/2024 izdala naročilnico št. 151/24 z dne 2. 4. 2024 za pregled pobočnih masnih premikov v naselju Križe (Planinska pot – Pod Pogovco) – hidrogeološka dela. Občina Tržič kot naročnik bi lahko dela dejansko naročila pri drugem ponudniku.

- Sklep v 5. členu določa, citirano: »Zavod lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela. Zavod opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda. Zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.«.

- Zakon o računovodstvu organu v 9. členu nalaga, da morajo poslovne knjige in poročila zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, in zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ. Voditi torej mora ločene računovodske evidence (javna služba/tržna dejavnost). Smiselno enako določata tudi Sklep (22. člen) in Pravilnik organa o računovodstvu (člena 29 in 103).

- Organ je izkazal, da ima sprejeta sodila za delitev posrednih stroškov poslovanja med dejavnostjo javne službe in tržno dejavnostjo, kot to izhaja iz posredovanih sklepov Upravnega odbora organa. Na podlagi teh organ deli posredne stroške dela režije in posredne stroške materiala in storitev med dejavnosti po mesečno določenem ključu, posredne stroške amortizacije in stroške povezane z vozili, pa po letno določenem ključu. Sodilo za določitev mesečnega ključa je razmerje ur med urami opravljenega neposrednega dela za posamezne dejavnosti v mesecu oziroma letu, razmerje pa se določi na podlagi dejansko opravljenih ur rednega dela po posameznih dejavnostih glede na vse opravljene ure na ravni organa. Organ je v izkaz svoj navedb predložil tudi razpredelnice, iz katere izhajajo deleži ur, ki jih je organ opravil bodisi v okviru javne službe-neobdavčeno, tržnih projektov, evropskih projektov in javne službe – obdavčeno. Deleži ur so po mesecih preračunani na ustrezni odstotek. Za vsak mesec ima tako organ ključ stroškov z obdavčitvijo in ključ neobdavčenih stroškov, ki se izplačajo bodisi iz neobdavčene javne službe, obdavčene javne službe ali iz tržnih projektov.

- Zadevnemu projektu je bilo dodeljeno stroškovno mesto, ki se začne s številko 2, in stroškovna mesta, ki se začnejo s to številko. se v računovodskih evidencah organa vodijo kot stroškovna mesta za trg. Slednje izhaja tudi iz predloženih Meril, ki določajo »Seznam stroškovnih nosilcev Skupine stroškovnih nosilcev: 1xxxxxxx javna služba – domača (neobdavčeno), 2xxxxxx lastna dejavnost – tržni projekti (obdavčeno), 3xxxxxx javna služba – evropski projekti (neobdavčeno) in 4xxxxxx javna služba domača(obdavčeno).

- Naloga priprave zadevnega poročila se v skladu z organizacijskim predpisom organa šteje kot neposredno naročilo, ki je tržni projekt, vendar glede na vrednost projekta pod 3000 EUR organ zanj ni odpiral svojega delovnega naloga. Takšne projekte namreč organ vodi skupaj z že obstoječimi tržnimi nalogami. V obravnavanem primeru se je tako projekt vodil pod stroškovnim mestom št. 2988693 in vsa naročila pod to številko so tržna naročila. Organ je v postopku predložil tudi kontno kartico za navedeno stroškovno mesto za obdobje 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024. Na navedeni kontni kartici so razvidni tako prihodki – trg domač in trg – proračunski uporabniki, kot tudi vsi odhodki, pri vseh postavkah. Stroški so razdeljeni po posameznih kontih (drugi prevozni in transportni stroški, dnevnice, telefon/faks/elektronska pošta, amortizacija opreme, plače in nadomestila zaposlenih, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, …). Na stroškovnem mestu št. 2988693 so tako obračunani tudi vsi stroški dela, ki so ga posamezniki opravili za izvajanje zadevnega projekta, in so bili izplačani izključno iz sredstev tržne dejavnosti organa. Organ je izkazal tudi število opravljenih ur na tem projektu v letu 2024, ki so bile izplačane iz stroškovnega mesta št. 298869. In kot je v pojasnilu poudaril organ, izhaja pa tudi iz predložene kontne kartice stroškovnega mesta št. 298869, so bili stroški na tem stroškovnem mestu nižji od prejemkov za projekt. Organ je sicer posredoval IP tudi pregled opravljenega dela oziroma opravljenih ur na projektu. Posamezniki, ki so opravljali delo na projektu s stroškovnim mestom 2988693, so namreč beležili ure, ki so jih porabili za delo na tem projektu, njihove plače pa so bile v sorazmernem delu nato izplačane iz stroškovnega mesta 2988693. Iz predložene dokumentacije izhaja tudi, da posamezniki po posameznih stroškovnih mestih beležijo opravljene redne ure in odsotnosti. Za vsakega posameznika je tako mogoče preveriti, koliko ur je na posameznem stroškovnem mestu opravil, pri čemer je razvidno, da so posamezniki hkrati v določenih obdobjih opravljali tako dejavnost javne službe kot tržno dejavnost, kar izhaja iz začetnih številk posameznih stroškovnih mest. Organ je izpostavil še, da bo v letnem poročilu priloga »Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 01. 01. 2024 – 31. 12. 2024«, iz katere bo razviden presežek prihodkov nad odhodki pod stolpcem »Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu«. S prihodki iz tržne dejavnosti je bilo v letu 2024 po navedbah organa zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, tako posrednih kot neposrednih. Na področju izvajanja tržne dejavnosti tako organ ustvarja presežek, kar pomeni, da javna služba stroškovno ne trpi na račun izvajanja tržne dejavnosti. Iz posredovanih Ključev delitve posrednih stroškov organa po dejavnostih za leto 2024 pa izhaja, da je bilo največ opravljenih rednih ur dela opravljanih na neobdavčeni javni službi.

(17) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da Hidrogeološko poročilo ni nastalo v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da obravnavani dokument ne izvira iz delovnega področja organa. To pomeni, da zahtevano poročilo ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Po oceni IP je organ že v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnil razloge, zaradi katerih je štel, da zahtevano poročilo ne predstavlja informacije javnega značaja, z dodatnimi pojasnili in predloženimi dokazili pa tudi v tem pritožbenem postopku izkazal, da vodi ločene računovodske izkaze za dejavnosti, ki jih izvaja kot javno službo in za tržne dejavnosti, ter da je iz sredstev, ki jih je pridobil za izvedbo projekta, plačal stroške, ki so nastali z zadevnim projektom. IP tako ugotavlja, da je organ uspel izkazati, da priprava Hidrogeološkega poročila ni ovirala delovnega procesa v zvezi z dejavnostmi, ki jih organ izvaja na področju opravljanja javne službe in da je bilo zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.

Opredelitev do navedb organa in prosilcev

(18) Pritožbene navedbe prosilcev, ki se nanašajo na naročnika in financiranje iz javnih sredstev, v obravnavanem primeru niso bile pravno relevantne. Dejstvo, da je organ dokument pripravil za namen izvedbe projekta, ki se financira iz javnih sredstev, še ne pomeni, da je organ dokument opravil v okviru izvajanja (svoje) javne službe. Naročnik dokumenta bi namreč navedeni dokument lahko naročil pri komur koli, ki ponuja storitve priprave te dokumentacije na trgu. Posledično gre tako za dokument, ki se pripravi po naročilu, pridobljenem na trgu, in ne gre za javnopravne naloge organa v obravnavani zadevi. Tudi dejstvo, da se projekt plača iz javnih sredstev, ni podlaga, da bi morali biti vsi dokumenti, ki so v povezavi s tem projektom, informacije javnega značaja. Pri tem je tudi bistveno to, da je prosilec dokument zahteval od pripravljavca dokumenta, ki je dokument pripravil v okviru tržne dejavnosti in ne od občine kot naročnika, ki je po ZDIJZ zavezan na celotnem področju svojega delovanja in za zavrnitev dostopa ne more uveljaviti razloga opravljanja tržne dejavnosti (tega IP v obravnavani zadevi ni presojal, saj to ne bi vplivalo na odločitev v tej zadevi). Kljub temu, da sta tako organ kot naročnik projekta osebi javnega prava, v obravnavani zadevi nimata enakega položaja, posledično tudi ne enakih obveznosti po ZDIJZ, saj je organ, ki je dokument pripravil, slednje storil izven obsega javne službe in v okviru izvajanja tržne dejavnosti, zaradi česar je IP dokument presojal v tem okviru. Lahko pa prosilca ta dokument zahtevata še pri občini, če seveda ta z njim razpolaga.

(19) Ker pri zahtevanem dokumentu ne gre za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, je IP pritožbo prosilcev zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(21) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).