prosilec - Geološki zavod Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval hidrogeološko mnenje, organ pa je zahtevo zavrnil, saj gre za dokument, ki ga je pripravil v okviru tržne dejavnosti. IP je v pritožbenem postopku od organa pridobil vsa ustrezna dokazila in pojasnila, s katerimi je ta utemeljil, da je tržno dejavnost izvajal na predpisan način, in sicer da ta ni posegala v dejavnost, ki jo izvaja kot javno službo in da je bilo iz tržne dejavnosti zagotovljeno povračilo vseh stroškov, nastalih s to dejavnostjo. Ker je organ izkazal, da tržno dejavnost vodi skladno z zahtevanimi kriteriji, je IP odločil, da zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja in zahtevo prosilca zvrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-102/2024/4

Datum:   29. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 3. 2024, zoper odločbo št. 87-1000/2024 z dne 28. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 87-1000/2024 z dne 28. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 8. 3. 2024 zoper odločbo Geološkega zavoda Slovenije, št. 87-1000/2024 z dne 28. 2. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 2. 2. 2024 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki, brez varovanih osebnih podatkov, pošlje Hidrološko mnenje glede Opredelitev variant polaganja cevovoda, ki jih je predložil projektant, Geološki zavod Slovenije, 631-5-/2019, Ljubljana december 2018 (v nadaljevanju Hidrogeološko mnenje).

(2) Organ je za mnenje pozval JP VOKA SNAGA, ki je bil naročnik dokumenta, ta pa je bil mnenja, da prosilcu dokumenta ni treba posredovati kot informacije javnega značaja, lahko pa prosilca napotijo na njih, kar je organ dne 15. 2. 2024 storil, prosilec pa je vztrajal pri tem, da organ odloči skladno z ZDIJZ.

(3) Organ je 28. 2. 2024 izdal odločbo št. 87-1000/2024, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ugotovil je, da je Hidrogeološko mnenje izdelal v okviru tržne dejavnosti, kot izvajalec na trgu na naročnika JP VOKA SNAGA d. o. o. Dokument tako ne izvira iz delovnega področja organa. Organ je bil ustanovljen za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in opravlja na področju rudarstva geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, ki se izvaja kot javna služba državnega pomena in po javnem pooblastilu. Poleg javne službe lahko na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Geološki zavod Slovenije (5. člen), organ opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Cena tržne dejavnosti mora biti oblikovana tako, da vključuje vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te storitve, v kalkulacijo cene pa morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela. Dejavnost organ opravlja v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda ter le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. Organ mora prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti voditi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi. Po navedbi organa se dejavnost za trg ni financirala iz proračuna, ampak s plačili naročnikov storitev zavoda.

(4) Organ je navedel, da izdelava Hidrogeološkega mnenja ni sodila v dejavnosti, ki jih opravlja kot javno službo in se je financirala s plačilom naročnika tega mnenja. Organ je prihodek za izvedbo Hidrogeološkega mnenja pridobil na trgu in ga tudi knjigovodsko/računovodsko umestil med tržne prihodke. Dokument je izdelal izven okvira javnopravnih dejavnosti in izključno v okviru tržne dejavnosti, ki jo je plačal naročnik Hidrogeološkega mnenja, tako ne gre za prihodek javnih sredstev, temveč tržni prihodek. Mnenje bi lahko izdelale tudi druge (zasebne) organizacije, ki ne opravljajo javne službe, javnih nalog ali javnih pooblastil. Organ je še izpostavil, da skladno s Statutom zavoda dokumenti, ki so povezani s tržno dejavnostjo, predstavljajo poslovno skrivnost in izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost, določene v 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS). Noben zakon ne določa javnosti hidrogeoloških mnenj, prav tako pa ne gre za dokument, ki bi bil v povezavi s porabo javnih sredstev ali povezan z javnim interesom.

(5) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 8. 3. 2024 vložil pritožbo. Izpostavil je, da gre za Hidrološko mnenje, ki ga je zahtevalo Javno podjetje VOKA SNAGA d. o. o., in sicer v sklopu javnega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, financiranega tudi iz EU kohezijskih skladov in proračuna RS, torej javnih sredstev. Dokument je izdelal javni zavod, ki je izdelal tudi Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega cevovoda C0, ki je bil prosto dostopen v arhivu VOKA SNAGE. Zatrjevanje, da ne gre za dokument iz delovnega področja organa, je zato neresnično. Projekt, ki je plačan iz javnih sredstev in ga je naročilo javno podjetje pri javnem zavodu v sklopu javnega projekta, ne more predstavljati poslovne skrivnosti.

(6) Organ je s pritožbo seznanil tudi družbo VOKA SNAGA d. o. o., kot stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je 20. 3. 2024 organu sporočil, da se strinja z ugotovitvami in odločitvijo organa in pojasnil, da je glede iste dokumentacije tudi sam prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

(7) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP,  z dopisom št. 136-1000/2024 z dne 21. 3. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(8) IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Drugi člen Statuta Geološkega zavoda Slovenije določa, da je organ javni raziskovalni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija. Zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ so tudi javni zavodi, organ kot javni raziskovalni zavod pa je tako nedvomno zavezanec za dostop do informacij po ZDIJZ.

(10) Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Zavrnitev zahteve prosilca na prvi stopnji je temeljila na ugotovitvi, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj gre za informacije, ki jih je organ pripravil v okviru izvajanja tržne dejavnosti in ne v okviru delovnega področja organa, kot ga opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Sporno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja, oz. ali zahtevani dokument izpolnjuje vse tri kriterije iz 4. člena ZDIJZ

(12) V obravnavani zadevi je IP presojal dostop do dokumenta poimenovanega Hidrogeološko mnenje glede opredelitve variant polaganja cevovoda, ki jih je predložil projektant, Ljubljana, december 2018. Iz pritožbene dokumentacije IP ugotavlja, da gre za študijo, ki jo je pripravil organ na podlagi naročilnice za naročnika (stranskega udeleženca). Glede dokumenta sta nedvomno izpolnjena drugi in tretji pogoj (organ z njimi razpolaga in nahajajo se v materializirani obliki), sporno pa je, ali je organ sploh zavezan posredovati oz. omogočiti dostop do informacij glede dejavnosti, ki jih opravlja na podlagi naročilnice za zunanje izvajalce, oz. ali zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ.

(13) Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

(14) Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi (str. 3-6), organ v režimu javne službe izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.[1] Organ na področju rudarstva opravlja geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, ki se izvaja kot javna služba državnega pomena in po javnem pooblastilu ter strokovne in druge naloge, naštete v osmem odstavku 4. člena Sklepa o ustanovitvi organa. Skladno z devetim odstavkom opravlja tudi strokovne in razvojne naloge s področja geologije in hidrogeologije. Iz opisa in naštetih dejavnosti, ki jih organ opravlja kot javno službo, IP ugotavlja, da izdelava navedenega dokumenta ni predstavljala izvajanja javne službe organa. Iz vsebine dokumenta namreč izhaja, da ne gre za javnopravne naloge organa, temveč za izvedbo projekta, ki ga je naročila druga družba od organa, ki je v tem pogledu nastopal na trgu. Stranski udeleženec navedenega mnenja ni bil dolžan naročiti pri njemu in organ tega mnenja tudi ni bil dolžan izdelati zaradi izvrševanja svojih javnopravnih nalog.

(15) Skladno s petim členom Sklepa o ustanovitvi organa sme organ poleg dejavnosti javne službe opravljati tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer ta ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela. Organ opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda. Organ prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

(16) Iz vsega navedenega izhaja, da lahko organ, poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe, ali pa morebiti tudi na področju izvajanja tržne dejavnosti. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.

(17) Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javni zavod) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se delovanje, ki ima lastnosti tržnega, prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Iz vsega navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse.[2]

(18) Iz sodb Upravnega sodišča RS št. IU 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8) izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča RS na organu. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, ali je izdelava Hidrogeološkega mnenja sodila v javnopravno sfero organa ali v drugo dejavnost, ter kakšen je vpliv tržne dejavnosti na izvajanje javne službe v konkretnem primeru, je IP dne 15. 5. 2024 od organa zahteval podrobna pojasnila in dokaze glede izvajanja tržne dejavnosti, ki jih je prejel 24. 5. 2024.

(19) Na podlagi pojasnil organa in po pregledu zakonodaje in drugih javnopravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa, je IP ugotovil, da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena in razmejena na dejavnosti, ki so navedene že zgoraj, kar bo pojasnjeno tudi v nadaljevanju.

(20) Zakon o računovodstvu organu v 9. členu nalaga, da vodi glede prejemkov ločene računovodske evidence (javna služba/tržna dejavnost). Smiselno enako določata tudi Sklep o ustanovitvi organa in Pravilnik o računovodstvu (29. člen). Kot izhaja iz predloženih pooblastil in ostalih dokazov, organ spremlja dejavnost javne službe ter dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu z vzpostavljenim sistemom stroškovnih nosilcev, ki so ločeni po dejavnostih, kamor se pripišejo vsi neposredni odhodki in prihodki na podlagi knjigovodskih listin. Prejemke iz tržne dejavnosti organ vodi na kontu 760100. Tudi plačilo za izvedbo obravnavanega dokumenta, naročenega na podlagi naročilnice stranskega udeleženca je bilo, kot je razvidno iz dokazil, knjiženo na konto 760100. Organ je pojasnil, da v računovodskih evidencah vsakemu projektu dodeli stroškovno mesto, in sicer se stroškovna mesta za javno službo – domačo (neobdavčeno) začnejo s št. 1xxxxxx, lastna dejavnost – tržni projekti (obdavčeno) se začnejo s št. 2xxxxxx, javna služba – evropski projekti (neobdavčeno) se vodijo na stroškovnem nosilcu z začetno številko 3xxxxxx, javna služba domača (obdavčeno) pa pod št. 4xxxxxx. Obravnavani projekt izdelave Hidrogeološkega mnenja ima določeno stroškovno mesto 2980040, iz katerega izhaja, da ga je organ umestil med stroškovna mesta, ki predstavljajo tržne projekte. Organ je v postopku predložil tudi kontno kartico za navedeno stroškovno mesto, tako da se je IP lahko prepričal, da so bile navedbe organa točne. Na navedeni kontni kartici so razvidni tako prihodki – trg domač kot tudi vsi odhodki, pri vseh postavkah je tudi navedeno stroškovno mesto s številko, ki ustreza dodeljeni številki za obravnavani tržni projekt.

(21) IP je za obravnavani projekt pregledal vsebino kontne kartice, ki jo je organ predložil v pritožbenem postopku, pri čemer je ugotovil, da so prihodki za obravnavani projekt v celoti zadoščali za pokritje vseh odhodkov tega projekta. Iz konto kartice je namreč razvidno, da je nanjo knjižen prihodek v določenem znesku, na njej pa so razvidni tudi dohodki, razčlenjeni po vsebini in mesecih. V zvezi s tem je organ pojasnil, da vodi evidenco opravljenega dela oz. opravljenih ur po posameznem projektu, posamezniki namreč svoje delovne obveznosti beležijo na posamezna stroškovna mesta,  izplačila za delo, ki so bila opravljena kot tržna dejavnost pa so izplačana iz sredstev, ki jih je zavod dobil z izvajanjem tržne dejavnosti. Posamezniki, ki so opravljali dela na projektu s stroškovnim mestom 2980040, so beležili ure na to stroškovno mesto, njihove plače pa so bile v sorazmernem delu nato izplačane iz stroškovnega mesta 2980040. Organ je tudi predložil dokumente, v katere je IP vpogledal, iz katerih izhaja, da ima organ sprejeta ustrezna sodila, na podlagi katerih deli posredne stroške dela režije in posredne stroške materiala in storitev med dejavnosti po mesečno določenem ključu, posredne stroške amortizacije in stroške povezane z vozili pa po letno določenem ključu. Sodilo je razmerje ur opravljenega neposrednega dela za posamezne dejavnosti v mesecu oz. letu. Razmerje se določi na podlagi dejansko opravljenih ur po posameznih dejavnostih glede na vse opravljene ure na ravni organa. Organ je za relevantno obdobje predložil tudi razpredelnico, iz katere izhajajo deleži ur, ki jih je organ opravil bodisi v okviru javne službe-neobdavčeno, tržnih projektov, evropskih projektov in javne službe – obdavčeno. Deleži ur so po mesecih preračunani na ustrezni odstotek, za vsak mesec je tako organ ustrezno pripravil ključ stroškov z obdavčitvijo in ključ neobdavčenih stroškov, ki se izplačajo bodisi iz nebodavčene javne službe, obdavčene javne službe ali iz tržnih projektov.

(22) O navedenem se je IP prepričal tudi z vpogledom v kontno kartico s postavkami za leto 2017 in 2018, iz katerega izhaja, da je organ iz sredstev, prejetih za izvedbo obravnavanega projekta, poravnal vse stroške dela (bruto plače, boleznine, prehrano, dnevnice, prevoze na delo, regres, premije za pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za poškodbe na delu, za zaposlovanje in starševsko varstvo) in druge stroške (laboratorijske analize, stroške telefona) ipd. Iz navedenega po mnenju IP izhaja, da je organ stroške, povezane s projektom, tudi dejansko plačal iz sredstev prejetih za ta projekt, saj so vsi stroški, ki so nastali, ustrezno zavedeni pod ustrezno stroškovno mesto in ovrednoteni s sodili in izplačani v  ustreznih deležih iz sredstev prejetih na trgu. Iz predložene dokumentacije tudi izhaja, da so prihodki zadostovali za povračilo vseh nastalih stroškov in da je organ vse stroške, nastale za izvajanje tržne dejavnosti, poravnal iz sredstev, ki jih je pridobil na trgu.

(23) Iz predložene dokumentacije tudi izhaja, da posamezniki po posameznih stroškovnih mestih beležijo opravljene redne ure in odsotnosti. Za vsakega posameznika je tako mogoče preveriti, koliko ur je na posameznem stroškovnem mestu opravil, pri čemer je razvidno, da so posamezniki hkrati v določenih obdobjih opravljali tako dejavnost javne službe kot tržno dejavnost, kar izhaja iz začetnih številk posameznih stroškovnih mest. Organ vodi evidenco opravljenega dela oz. opravljenih ur, ki jih posamezniki opravljajo na posameznem projektu, z navedenimi izpisi ur pa je organ izkazal, da so posamezniki izvedli tako ure in delo za stroškovna mesta, ki se pričnejo z 1 in 4 (obdavčena oz. neobdavčena javna služba) in s tem opravili svoje delovne obveznosti, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, posledično ta zaradi izvajanja tržne dejavnosti ni bila ovirana. Navedeno izhaja tudi iz predloženih letnih poročil organa, v katere je IP vpogledal in iz katerih izhaja, da je organ na področju izvajanja javne službe uspešno izvedel vse začrtane in financirane naloge (100 %), na področju finančnega poslovanja z javnimi sredstvi pa je organ presegel načrtovane cilje. Iz letnih poročil tudi izhaja, da je bilo zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tržne dejavnosti, in sicer tako posrednih kot neposrednih. Organ na področju izvajanja tržne dejavnosti ustvarja presežek, kar pomeni, da javna služba stroškovno ne trpi na račun izvajanja tržne dejavnosti.

(24) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ že v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnil razloge, zaradi katerih je štel, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja informacij javnega značaja, z dodatnimi pojasnili in predloženimi dokazili pa tudi izkazal, da vodi ločene računovodske izkaze za dejavnosti, ki jih izvaja kot javno službo in za tržne dejavnosti, da je iz sredstev, ki jih je pridobil za izvedbo projekta plačal vse stroške, ki so nastali z navedenim projektom, pri čemer je organ izkazal tudi, da ima oblikovane ključe, po katerih se v primeru, ko se stroški dela oziroma drugi  odhodki ne morejo evidentirati neposredno na posamezno dejavnost, v ustreznem deležu prisodijo posameznemu stroškovnemu mestu. Organ je izkazal tudi, da so zaposleni v navedenem obdobju opravili vse delovne obveznosti, ki sodijo v izvajanje javne službe organa, s čimer ta ni bila ogrožena. Posledično je organ dokazal, da tržno dejavnost izvaja ločeno od javne službe in da je mogoče obravnavani dokument v celoti pripisati izvajanju tržne dejavnosti.

(25) IP je zaključil, da je organ uspel izkazati, da priprava navedenega dokumenta z ničemer ni ovirala oziroma ne ovira delovnega procesa v zvezi z dejavnostmi, ki jih organ izvaja na področju opravljanja javne službe in da je bilo zagotovljeno povračilo vseh stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti (to izhaja iz predloženih obračunov za obravnavane dogodke). Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da navedeni dokument ni nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da obravnavani dokument ne izvira iz delovnega področja organa. To pa pomeni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. 

(26) Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na naročnika in financiranje iz javnih sredstev, v konkretnem primeru niso bile pravno relevantne. Dejstvo, da je organ dokument pripravil za namene izvedbe javnega projekta, ki se financira iz javnih sredstev, ne pomeni, da je organ dokument opravil v okviru izvajanja (svoje) javne službe. Naročnik dokumenta bi lahko namreč navedeni dokument naročil pri komurkoli, ki ponuja storitve priprave te dokumentacije na trgu, posledično gre za dokument, ki se pripravi po naročilu, pridobljenem na trgu, in ne gre za javnopravne naloge organa v obravnavani zadevi. Tudi dejstvo, da se javni projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode plačuje iz javnih sredstev, ni podlaga, da bi morali biti vsi dokumenti, ki so v povezavi s tem projektom, informacije javnega značaja. Pri tem je tudi bistveno to, da je prosilec dokument zahteval od pripravljavca dokumenta, ki je dokument pripravil v okviru tržne dejavnosti in ne od izvajalca projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode (tj. stranskega udeleženca), ki pa projekt morda vodi v okviru svoje javne službe (tega IP v konkretni zadevi ni presojal, saj to ne bi vplivalo na odločitev v tej zadevi). Kljub temu, da sta tako organ kot stranski udeleženec osebi javnega prava, v obravnavani zadevi nimata enakega položaja, posledično tudi ne enakih obveznosti po ZDIJZ, saj je organ, ki je dokument pripravil, slednje storil izven obsega javne službe in v okviru izvajanja tržne dejavnosti, zaradi česar je IP dokumente presojal v tem okviru.

(27) Ker je IP v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahteval dokumente, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ in posledično ne izpolnjujejo enega od treh kumulativnih pogojev za informacijo javnega značaja, je zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(28) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(29) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Tretji odstavek 4. člena Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Geološki zavod Slovenije, Ur. l. RS, št. 114/22.

[2] Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016.