prosilec - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-39/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilec zahteval informacije v zvezi z bonitiranjem zemljišč, na način, da je postavil vprašanja. Organ je dostop zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, v določenem delu pa je obrazložil, da so mu že dali pojasnila in odgovore ter zakonsko podlago, na kateri temelji njihova odločitev. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da prosilec v pritožbi ne oporeka, da ni prejel zahtevanih dokumentov, niti ni zatrjeval, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, pa mu jih neupravičeno ne posreduje. Očitek prosilca je bil usmerjen izključno v vsebinsko odločitev glede bonitiranja zemljišč, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede postopka bonitiranja zemljišč, kar je prosilec neupravičeno izpostavljal v pritožbi. Povedano drugače, prosilec v okviru postopka po ZDIJZ ne more doseči, da bi se vsebina določenih informacij spremenila oziroma da bi organ v določenem postopku (ki ni postopek po ZDIJZ) odločil drugače. Postopek po ZDIJZ namreč ne more vplivati na druge postopke, v katerem so zahtevane informacije nastale.
ODLOČBA:
Številka: 090-39/2025/3
Datum: 28. 2. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 1. 2025, zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-37/2024-2562-4, z dne 7. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožba prosilca se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je dne 4. 12. 2024 pri organu vložil dopis z naslovom v zadevi: »Odgovor na vaš dopis št. 090-34/2024-2562-4 z dne 2. 12. 2024 in dodatni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja«, v katerem je v okviru svojih stališč in komentarja na dopis organa, postavil vprašanja in zahteve po pojasnilu na podlagi ZDIJZ, ki so navedena v nadaljevanju te odločbe.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-37/2024-2562-4, z dne 7. 1. 2025, v kateri je v prvi točki izreka odločbe iz vloge prosilca izpisal postavljena vprašanja (ki so bila prepletena v sami vlogi prosilca), in sicer:
- pojasnilo, kdo in na osnovi točno katerih tehničnih lastnosti zemljišč se je odločil, da ima sloj območja bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID = točno tako obliko, oziroma da pokriva točno tisto površino, ki mu je dodeljena,
- odgovor na vprašanje, na osnovi točno katerih tehničnih strokovnih kriterijev se je sprejela odločitev, da se sloju območja bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID = dodeli točke lastnosti tal, klime, reliefa in točke posameznega od posebnih vplivov, pri čemer želi prosilec, da se organ sklicuje na določila Meril za bonitiranje, ki so priloga 4 Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Uradni list RS, št. 41/22), ter odgovor na vprašanje, kdo je odobril, potrdil oziroma avtoriziral tak vpis v kataster nepremičnin,
- pojasnilo, kako je mogoče, da je bil sloj zakonito narejen 30.1.2019 (podatek o sloju DATE_CREAT 30.01.2019), če so bila zakonske osnove in pravila za vzpostavitev slojev uzakonjena šele spomladi 2022,
- pojasnilo, s sklicevanjem na zakonska določila, kako naj bi podatek o katastrskih kulturah ali katastrskih razredih vplival na boniteto zemljišč,
- odgovor na vprašanje, kje v zakonski definiciji bonitete so navedeni faktorji, ki jih organ navaja kot razlog za domnevno razhajanje v javnih evidencah,
- izračun ponderiranja povprečne bonitete za območje bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID pred spremembo in po njej, glede katerega prosilec organ poziva, da ga izvede, pri čemer mora za ponder poleg bonitete same uporabiti tudi površino posamezne parcele, odgovor na vprašanje, na osnovi česa je organ zaključil, da ga Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin in Merila za bonitiranje zemljišč ne zavezujeta,
- opredelitev organa v zvezi z ugotovitvijo prosilca, da postopek, kot se uporablja po Zakonu o katastru nepremičnin - ZKN (Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24-ZAID-A), ne daje lastnikom zemljišč, katerim se bonitete spreminjajo, ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva, ter
- odgovor na vprašanje, koliko drugih mnenj morajo Kraševci predložiti, da bo organ priznal strokovno napako pri določitvi površin območij bonitete zemljišč na območju Krasa in pri določitvi posebnih vplivov,
ter odločil, da se zahteva zavrne. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilec v vlogi z dne 4. 12. 2024 na podlagi ZDIJZ zahteval:
1. pojasnilo, kdo in na osnovi točno katerih tehničnih lastnosti zemljišč se je odločil, da ima sloj območja bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID = točno tako obliko, oziroma da pokriva točno tisto površino, ki mu je dodeljena,
2. odgovor na vprašanje, na osnovi točno katerih tehničnih strokovnih kriterijev se je sprejela odločitev, da se sloju območja bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID = dodeli točke lastnosti tal, klime, reliefa in točke posameznega od posebnih vplivov, pri čemer želi prosilec, da se organ sklicuje na določila Meril za bonitiranje, ki so priloga 4 Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Uradni list RS, št. 41/22), ter odgovor na vprašanje, kdo je odobril, potrdil oziroma avtoriziral tak vpis v kataster nepremičnin,
3. obvestilo o tem, v katerem uradnem aktu točno so zapisana pravila za razvrščanje parcel v posamezen sloj območja bonitete zemljišč,
4. pojasnilo, kako je mogoče, da je bil sloj zakonito narejen 30.1.2019 (podatek o sloju DATE_CREAT 30.01.2019), če so bila zakonske osnove in pravila za vzpostavitev slojev uzakonjena šele spomladi 2022,
5. pojasnilo, s sklicevanjem na zakonska določila, kako naj bi podatek o katastrskih kulturah ali katastrskih razredih vplival na boniteto zemljišč,
6. odgovor na vprašanje, kje v zakonski definiciji bonitete so navedeni faktorji, ki jih organ navaja kot razlog za domnevno razhajanje v javnih evidencah,
7. izračun ponderiranja povprečne bonitete za območje bonitete zemljišč z identifikatorjem BON_PID pred spremembo in po njej, glede katere prosilec organ poziva, da ga izvede, pri čemer mora za ponder poleg bonitete same uporabiti tudi površino posamezne parcele,
8. navedbo pravne podlage, na osnovi katere je geodetska uprava spreminjala podatke v katastru nepremičnin,
9. odgovor na vprašanje, na osnovi česa je organ zaključil, da ga Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin in Merila za bonitiranje zemljišč ne zavezujeta,
10. sporočilo, iz katerega uradnega vira oziroma evidence lahko pridobi podatke o boniteti v preteklosti, in o faktorjih, na podlagi katerih je bila le-ta izračunana,
11. geolocirane podatke v shp obliki s podatki o slojih bonitet pred 26.5.2022 za celo Slovenijo,
12. opredelitev organa v zvezi z ugotovitvijo prosilca, da postopek, kot se uporablja po Zakonu o katastru nepremičnin - ZKN (Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24-ZAID-A), ne daje lastnikom zemljišč, ki se jim bonitete spreminjajo, ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva, ter
13. odgovor na vprašanje, koliko drugih mnenj morajo Kraševci predložiti, da bo organ priznal strokovno napako pri določitvi površin območij bonitete zemljišč na območju Krasa in pri določitvi posebnih vplivov. Prosilec je prosil tudi za informacijo o tem, kdo je pripravljal tehnično vsebino odgovora organa.
Organ je v nadaljevanju povzel določbe ZDIJZ in navedel, da prosilec zahteva informacije v zvezi z bonitiranjem zemljišč. Opozoril je na prakso IP (odločba št. 090-112/2023/8 z dne 22. 5. 2023) in sodno prakso (sodba Upravnega sodišča RS št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022), da so organi dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, oziroma zbirati informacij, pripravljati pojasnil ter odgovorov na vprašanja, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dodal je, da se v praksi pogosto opaža neutemeljena želja prosilcev, da bi preko dostopa do informacij javnega značaja spremenili informacijo, ker niso zadovoljni z njeno vsebino in ker menijo, da je zavezanec ravnal nepravilno. Takšno pričakovanje ni upravičeno. Podobno kot prosilec od organa ne more zahtevati informacije, ki še ni nastala, tudi ne more zahtevati informacije določene vsebine. Z dostopom do informacij javnega značaja namreč ni mogoče odpraviti morebitne nezakonitosti, napake pri delu ali neukrepanja organa. Organ je prosilcu na njegovi predhodni zahtevi z dne 2. 7. 2024 in dne 4. 11. 2024 za dostop do informacij javnega značaja elektronsko že posredoval dokumente, s katerimi organ v zvezi z bonitiranjem zemljišč razpolaga:
1. priloge dopisa št. 090-22/2024-2562-5 z dne 2. 8. 2024
· Opis izvedenih aktivnosti (metodologija) prenove grafičnega prikaza območij enakih bonitet (Metodologija ureditve GPOEB eProstor 2019.pdf)
· Grafični prikaz območij enakih bonitet, stanje dne 22. 1. 2019 (GPOEB stanje_22_1_2019.zip)
· Poročilo o opravljenih nalogah (Zakljucno_porocilo_2022.pdf)
· Grafični prikaz območij enakih bonitet, stanje dne 26. 5. 2022 (GPOEB_stanje_26_5_2022.zip)
Zakonodaja in pravila, veljavna v času izvedbe dejanj organa:
- Zakon o evidentiranji nepremičnin ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 -odl. US, 79/12-odl. US, 61/17-ZAID, 7/18, 33/19 in 54/21-ZKN)
- Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08, 54/21 -ZKN in 41/22)
- Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč, Geodetska uprava Republike Slovenije, št. 00705-6/2008 z dne 1. 6. 2008)
2. prilogi dopisa št. 090-34/2024-2562-4 z dne 2. 12. 2024
· Poročilo z dne 25. 4. 2024 o preveritvi posebnih vplivov skalovitosti na Krasu (35312-31008/2024-2562_Porocilo.pdf)
· Obvestilo št. 35312-31008/2024-2562-2 z dne 16. 7. 2024 glede vpisa spremembe območja bonitete zemljišč in spremenjenega števila bonitetnih točk (35312-31008/2024-2562_Obvestilo.pdf)
Zakonodaja in pravila, veljavna v času izvedbe dejanj organa:
- Zakon o katastru nepremičnin - ZKN (Uradni list RS, št. 54/21)
- Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Uradni list RS št. 41/22)
- Smernice za določanje bonitete zemljišča, Geodetska uprava Republike Slovenije, november 2022
Organ je navedel, da so bila glede bonitiranja zemljišč prosilcu posredovana tudi pojasnila geodetske uprave v dopisih St. 35310-1840/2024-2562-2 z dne 1. 7. 2024 in št. 35310-1840/2024-2562-4 z dne 17. 7. 2024. Prosilcu je bil tako že zagotovljen dostop do naslednjih informacij, ki jih zahteva v vlogi z dne 4. 12. 2024 (3., 8., 10. in 11. točka prvega odstavka obrazložitve odločbe):
· obvestila o tem, v katerem uradnem aktu točno so zapisana pravila za razvrščanje parcel v posamezen sloj območja bonitete zemljišč,
· navedbe pravne podlage, na osnovi katere je geodetska uprava spreminjala podatke v katastru nepremičnin,
· sporočila, iz katerega uradnega vira oziroma evidence lahko pridobi podatke o boniteti v preteklosti, in o faktorjih, na podlagi katerih je bila le-ta izračunana, ter
· geolociranih podatkov v shp obliki s podatki o slojih bonitet pred 26.5.2022 za celo Slovenijo.
Kljub temu, da k temu ni zavezan po ZDIJZ, je organ ob posredovanju zahtevanih informacij, s katerimi razpolaga, prosilcu z dopisoma št. 090-22/2024-2562-5 z dne 2. 8. 2024 in št. 090-34/2024-2562-4 z dne 2. 12. 2024 izjemoma posredoval tudi izčrpna (spremna) strokovna pojasnila Urada za nepremičnine, ki izvaja delovne naloge na področju bonitiranja zemljišč, kot pomoč prosilcu pri pravilnem razumevanju urejenosti navedenega področja in vsebine dokumentov (kot pojasnjeno, zavezanci v postopkih po ZDIJZ v primeru posredovanja zahtevanih informacij prosilcem običajno ne pripravljajo strokovnih pojasnil, saj to ni namen postopkov dostopa do informacij javnega značaja). Dokumenti, ki so bili prosilcu v zvezi s predmetno zadevo že posredovani v prilogah dopisov, v zvezi z vlogama z dne 2. 7. 2024 in dne 4. 11. 2024, v katerih se je prosilec izrecno skliceval na ZDIJZ - v skladu z zakonom jih je posredovala uradna oseba organa, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja (pooblaščena oseba organa za vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja), so bili izdelani na podlagi zakonodaje in pravil, ki so veljala v času izvedbe dejanj organa Poleg le-teh se pri bonitiranju zemljišč upošteva tudi strokovna pravila in pridobljena znanja pooblaščenih oseb organa za bonitiranje, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo za opravljanje teh del. Zakonodaja, ki ureja bonitiranje zemljišč, je objavljena v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (PISRS) in tudi na spletni strani geodetske uprave Zakonodaja Geodetske uprave, dokumenti, pripravljeni na osnovi predpisov, pa pod Nepremičninske evidence. Organ je zaključil, da je pri pregledu dokumentarnega gradiva dne 20. 12. 2024 ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca z dne 4. 12. 2024 za dostop do informacij javnega značaja ter so navedeni v 1., 2., 4., 5., 6., 7., 9., 12. in 13. točki prvega odstavka obrazložitve te odločbe (pojasnila, odgovori na vprašanja, izračun in opredelitve organa v zvezi z ugotovitvijo prosilca) ne razpolaga, zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo, zato je organ zahtevo prosilca v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s pisno odločbo zavrnil, kot je razvidno iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.
Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 22. 1. 2025, v kateri je navedel, da je na osnovi informacij javnega značaja, ki so mu bile posredovane, razvidna vrsta nepravilnosti. Bistvene nepravilnosti izhajajo iz načina, na katerega je GURS spremenil bonitete konec leta 2022 in poleti 2024, saj bi v obeh primerih morali izdelati elaborate za vpis sprememb v kataster nepremičnin, ker se bonitete niso prepisale iz prej obstoječih evidenc, ampak jih je organ zaradi uvedbe območij bonitet ponovno preračunaval. Zakonodaja namreč predvideva izjemo, na katero se je organ v odgovorih skliceval le za primere, ko se podatki neposredno prepisujejo iz prej obstoječih evidenc, čemur pa zaradi spremembe načina izračuna bonitet ni tako. Prosilec je dodal, da zato ne drži v izpodbijani odločbi zapisano, da je organ vse naredil skladno z zakonom. Za prosilca pa je bistven drugi vidik, ki izhaja iz dejstev, kot navaja: »Nesporno je, da je GURS od leta 2022 do danes z administrativnim aktom večkrat spremenil bonitete (tudi naših) zemljišč; Nesporno je, da sprememba (povečanje) bonitete zemljišč neposredno vpliva na vrsto obveznosti in pravic lastnikov zemljišč, začenši z višjim katastrskim dohodkom in posledično obdavčitvijo; Nesporno je, da lastniki zemljišč nismo bili vključeni v postopke kot stranke v postopku«. Po mnenju prosilca mu je organ z odrekanjem pojasnil, onemogočil še zadnji možen način, preko katerega je želel uveljavljati svojo ustavno pravico po 25. členu Ustave RS. Zaradi navedenega lastniki zemljišč posledično nimajo nikakršne možnosti za pritožbo na nastalo situacijo, kar seveda ni prav, in ni sprejemljivo v pravni državi. Zato vlaga to pritožbo in s tem daje možnost, da organ razmisli, in namesto ugovarjanja prizna napake, ki jih je naredil pri preračunanju bonitet brez upoštevanja z zakonodajo predpisanih posebnih vplivov, in bonitete na Krasu vrne na stanje kot pred spremembo konec leta 2022. Ob tem prosi, da se organ ne izgovarja na popravek, ki ga je izvedel poleti 2024, ker je 10% posebnih vplivov zaradi skalovitosti popolnoma neskladno z dejanskim stanjem v naravi in je neskladno z določili Priloge 4 Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin. Če je njegova pritožba neupravičena, prosi, da se napoti na postopek (in na njegovo zakonsko osnovo), po katerem bo lahko uveljavljal svoje pravice. Poziva pa, da se ne usmerja na postopek ponovnega bonitiranja zemljišč, saj je popolnoma nepravilno, da bi moral vsak posameznik odpravljati napake organa na lasten račun, pa še dodatna težava je pri tem, da se po zadnjih spremembah ne da več bonitirati le lastne parcele, ampak je treba bonitirati celotno območje bonitete, ki je lahko izredno obsežno, in je tudi strošek, ki je s tem povezan, povsem izven dometa posameznega lastnika zemljišča.
Organ je z dopisom z dne 11. 2. 2025, št. 090-37/2024-2562-9 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.
Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali pojasnila in odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ odločil o vlogi prosilca z dne 4. 12. 2024, v kateri je ta navedel, da vlaga dodatni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je torej v navedeni vlogi obširno izrazil svoje stališče na prejete odgovore organa, ob tem pa od organa zahteval dodatna pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja, do česar pa, kot pravilno ugotavlja tudi organ v izpodbijani odločbi, prosilec v postopku po ZDIJZ ni upravičen. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da je določene informacije prosilcu že posredoval (točke: 3., 8., 10. in 11. zahteve), v preostalem delu pa zahtevo zavrnil, ker ni podan kriterij materializirane oblike.
IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ne oporeka, da ni prejel zahtevanih dokumentov, niti ne zatrjuje, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, pa mu jih neupravičeno ne posreduje. Očitek prosilca je usmerjen izključno v vsebinsko odločitev glede bonitiranja zemljišč, saj navaja, »da naj organ razmisli in prizna napako, ki jo je naredil pri preračunanju bonitet in naj bonitete na Krasu vrne na stanje, kot pred spremembo konec leta 2022«, ter nadalje »da prosi za napotitev na postopek, kjer bo lahko uveljavljal svoje pravice glede bonitiranja zemljišč«, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč pristojen presojati informacije zgolj v obliki dokumenta, ali predstavljajo informacije javnega značaja in posledično odločiti, ali jih je organ dolžan posredovati prosilcu, ne more pa odrejati organom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja oziroma da podajo pojasnila, še manj pa, da bi moral organ spremeniti določeno odločitev, izven postopka po ZDIJZ. Res je, da z vidika varstva pravic prosilcev po ZDIJZ, IP vselej spodbuja organe, da tudi v primeru zastavljenih vprašanj, preverijo, ali razpolagajo z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja in jih posredujejo prosilcem. Vendar pa slednje, kot rečeno, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Poleg tega pa v obravnavanem primeru IP ne more očitati organu, da ni želel prosilcu posredovati želenih informacij, saj kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je organ odgovarjal na vprašanja in prosilcu tudi podal pojasnila, kot pomoč za lažje in boljše razumevanje področja bonitiranja zemljišč. Če se prosilec s podanimi pojasnili in odgovori na vprašanja ne strinja, pa za postopek po ZDIJZ ne more biti relevantno, saj IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede postopka bonitiranja zemljišč, kar prosilec neupravičeno izpostavlja v pritožbi. Povedano drugače, prosilec v okviru postopka po ZDIJZ ne more doseči, da bi se vsebina določenih informacij spremenila oziroma da bi organ v določenem postopku (ki ni postopek po ZDIJZ) odločil drugače. Postopek po ZDIJZ namreč ne more vplivati na druge postopke, v katerem so zahtevane informacije nastale. Prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Glede pritožbene navedbe, »da naj se prosilca napoti na ustrezen postopek, v katerem bo lahko uveljavljal svoje pravice«, pa IP poudarja, da tudi tovrstno vprašanje presega okvir pristojnosti IP, katerega naloga je, kot rečeno, zgolj ugotoviti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato IP glede varstva tovrstnih pravic ne more pomagati.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.