prosilec - GEN-i energija d.o.o.

POVZETEK:

V  obravnavni zadevi je medij na GEN-I naslovil novinarska vprašanje glede nakazil podjetju, novinarke portala Necenzurirano in dostop do same pogodbe z navedenim podjetjem. GEN-I je zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da ne razkrivajo pogodb in poslov, ki so označeni kot poslovna skrivnost in ki so bili sklenjeni v času, ko družba GEN-I d.o.o. ni bila poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in torej ni bila zavezanec po ZDIJZ. V pritožbenem postpku je IP primarno poudaril, da o vprašanju, ali je družba GEN-I zavezanka po ZMed in ZDIJZ ni mogoče govoriti na splošno, saj sta pritožbena postopka vselej vezana na obstoj in presojo konkretnih dokumentov. V tej fazi postopka je bila torej ključna informacija, ali odgovori na vprašanja izhajajo iz dokumenta oz. ali organ razpolaga z zahtevano pogodbo, in sicer vezano na same datume teh informacij, ko so le te nastale, v skladu s petim odst. 1.a člena ZDIJZ. Z vpogledom v predložene dokumente in v povezavi s pojasnilom GEN-I, je IP ugotovil, da so za presojo IP relevantni naslednji datumi: 22. 7. 2019, 8. 4. 2020, 29. 7. 2020 ter 30. 3. 2021. V tem smislu je dovoljena pritožba po ZMed in obstoj dokumenta po ZDIJZ.  IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila družba GEN-I na zgoraj navedene datume, zavezanka za posredovanje informacij po 1.a členu ZDIJZ. IP je kot nesporno ugotovil, da je bila družba GEN-I v navedenih časovnih opredelitvah, ki so relevantne za obravnavani primer, v lastniški strukturi dveh družbenikov: GEN energija in GEN-EL, v enakih 50% deležih. To pomeni, da RS v kapitalu GEN-I sama ni bila neposredno udeležena, saj sama ni bila neposredna imetnica kakršnega koli deleža v GEN-I. Nadalje ni dvoma, da ima RS 100% poslovni delež v družbeniku GEN energija d.o.o., kar pomeni, da je navedena družba v večinski lasti osebe javnega prava. Ker pa 50% posredni delež RS v družbi GEN-I, glede na določbo 528. člena ZGD-1, ne šteje za večinski delež, je bilo treba nadalje ugotoviti, ali je bil drugi družbenik GEN-EL, ki ima 50% delež v GEN-I, v večinski lasti oseb javnega prava.   Kot izhaja iz navedenih lastniških deležev v GEN-EL (v navedenih časovnih opredelitvah), je bila RS večinsko udeležena v dveh družbenikih, in sicer v GEN energija (100%), ki predstavlja 25% delež in v Elektro Ljubljana (79,5%), ki prav tako predstavlja 25% delež, skupaj torej 50% osnovnega kapitala oz. glasovalnih pravic. Ker omenjeni delež ne presega polovice skupnega obsega osnovnega kapitala (oz. glasovalnih pravic), RS preko teh dveh družb ni imela prevladujočega vpliva v družbi GEN-EL, kar pomeni, da sama ni bila v večinski lasti oseb javnega prava. Posledično pa RS ni imela večinskega deleža v GEN-I. Delež družbenika GEN-I, v višini 25% deleža, ki pripada družbi GEN-EL, namreč ni mogoče pripisati v »posredno imetništvo« RS, saj ima v razmerju do RS položaj odvisne družbe le družba GEN energija, ne pa tudi GEN-EL. Osebe javnega prava torej v GEN-EL na relevantne datume niso imele vpisanega večinskega deleža kapitala, zato se deleža GEN energija (25%) in Elektro Ljubljana (25%), skupaj v višini 50%, ne moreta upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v GEN-I oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na GEN-I v smislu določbe 1.a člena ZDIJZ. GEN-I je torej na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilke, saj je izkazal, da na dneve nastanka zahtevanih informacij ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonsko domnevo iz tega člena je GEN-I torej uspešno izpodbil.

ODLOČBA:

Številka: 09021-3/2022/9

Datum: 27. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 4. 2022, zoper zavrnilni odgovor z dne 12. 4. 2022, GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (dalje GEN-I), v zadevi dostopa do informacij za medije in dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 13. 4. 2022 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 4. 4. 2022 po elektronski pošti na GEN-I naslovila vprašanja v zvezi z objavo članka o nakazilih podjetja SEE M. & C, d.o.o., novinarke portala Necenzurirano, ki naj bi ji iz podjetja GEN-I nakazali 103 tisoč evrov, in sicer:

• Za kaj konkretno ste opravili nakazila omenjenemu podjetju?
• Koliko denarja ste do danes nakazali omenjenemu podjetju?
• Katere storitve ste konkretno plačali?
• Je novinarka Vukovićeva te storitve dejansko opravila?

Ob tem je prosilka prosila tudi za pogodbo, ki je bila sklenjena s podjetjem SEE M. & C. Naknadno je dne 6. 4. 2022, isto uredništvo, drug novinar, poleg zgoraj navedenih vprašanj, prosil še za pojasnilo: V katerem časovnem obdobju je GEN-I poslovno sodeloval s podjetjem SEE M. & C.?

GEN-I je dne 12. 4. 2022 odgovoril, da skladno z ZMed v predvidenem roku odgovarjajo na zastavljena vprašanja o sodelovanju s podjetjem SEE M. & C, in sicer da ne razkrivajo pogodb in poslov, ki so označeni kot poslovna skrivnost in ki so bili sklenjeni v času, ko družba GEN-I d.o.o. ni bila poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in torej ni bila zavezanec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Podjetje GEN-I je sicer zavezanec za ZDIJZ šele od spremembe lastniške strukture v letu 2021.

Prosilka je dne 13. 4. 2022 pri IP vložila pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa. Ob tem je navedla, da GEN-I zavrača posredovanje podatkov, katerih objava je nedvomno v javnem interesu, zato poziva IP, da ji omogoči dostop do informacij javnega značaja.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Primarno je sporno, ali je bil GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZMed in ZDIJZ.

IP je zato z dopisom z dne 14. 4. 2022, št. 09021-3/2022/2, GEN-I pozval, da pojasni in predloži dokazila glede lastniške strukture, tako za obdobje, iz katerega izhajajo zahtevane informacije, kakor tudi za leto 2021, ko je GEN-I postal zavezanec po ZDIJZ, kot je navedel v zavrnilnem odgovoru. Prav tako je IP GEN-I pozval, da posreduje morebitne dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke v zvezi s podjetjem SEE M. & C in se do njih opredeli, oziroma da konkretno navede, če odgovor na določeno vprašanje ne izhaja iz dokumenta. IP je GEN-I pozval, da v istem roku posreduje dokument, ki ga je prosilka zahtevala na podlagi ZDIJZ, in sicer : Pogodbo, ki je bila sklenjena s podjetjem SEE M. & C. 

GEN-I je z dopisom z dne 3. 5. 2022, št. 490/2022/ŽK navedel, da meni, da je zahteva za posredovanje dokumentacije in pojasnil, vezano na pritožbo prosilke, preuranjena, saj bi moral IP na podlagi pojasnil in dokazil o lastniški strukturi GEN-I najprej presoditi, ali je družba GEN-I sploh poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določil 1.a člena ZDIJZ in določiti, v katerem trenutku je tak status pridobila ter zgolj v primeru, da se ugotovi, da je družba GEN-I dejansko zavezanec po ZDIJZ, pozvati k pošiljanju morebitnih dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke v zvezi z domnevnim sodelovanjem s podjetjem SEE M & C ter k predložitvi pogodbe. Upoštevaje navedeno je zato družba GEN-I najprej podala pojasnila in dokazila glede lastniške strukture. GEN-I je primarno opozoril na odločbo IP št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017 ter sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018, s katero je sodišče pritrdilo IP, da se družba GEN-I, na dan 8. 3. 2016, ko je nastala zahtevana informacija in na dan 23. 11. 2016, ko je bil izdan zavrnilni odgovor, ne šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da ni bila zavezanka po ZDIJZ. Vendar pa, kot ugotavlja GEN-I, se je lastniška struktura od takrat spremenila, in sicer je dne 28. 11. 2016 v družbo namesto družbenika IGES vstopil družbenik GEN-EL naložbe d.o.o. (v nadaljevanju GEN-EL), tako da sta od tega dne dalje v družbeniško strukturo vključeni družba GEN in GEN-EL, vsaka s poslovnim deležem v višini 50% osnovnega kapitala družbe GEN-I. Vendar pa se z vstopom novega družbenika medsebojna družbeniška razmerja vsebinsko niso bistveno spremenila, družba pa je ohranila status podjetja v zasebni lasti. GEN-I je izpostavil izenačenost družbenikov, ki izhaja iz Družbene pogodbe GEN-I z dne 13. 12. 2016 (trenutno veljavna). GEN-I je v nadaljevanju podrobno pojasnjeval lastniško strukturo od leta 2016 dalje, in sicer:

- Ob zaključku leta 2016 so v družbeniško strukturo družbe GEN-EL vključeni štirje družbeniki, in sicer

• družbenik GEN (100% v lastništvu RS) s 25% poslovnim deležem,
• družbenik Elektro Ljubljana (79,5% v lastništvu RS) z 22,5% poslovnim deležem,
• družbenik GEN-I s 27,5% poslovnim deležem,
• družbenik IGES s 25% poslovnim deležem.

Ne glede na razlike v višini osnovnega kapitala so imeli vsi takratni družbenik: družbe GEN-EL izenačen položaj glede upravljavskih pravic, tj vsak po 25% glasovalnih pravic, in sicer na način, da so skladno z določilom 3 odstavka 14. člena Družbene pogodbe GEN-EL, glasovalne pravice GEN-I iz naslova poslovnega deleža nad 25% prirastle družbeniku Elektro Ljubljana glede na njegov poslovni delež nižji od 25%. Družbena pogodba GEN-EL je sicer v 15. členu predvidevala, da z izjemo najpomembnejših korporativnih vprašanj, ki so taksativno našteta v 1. odstavku navedenega člena, skupščina družbenikov družbe GEN-EL odloča s 75% večino glasov vseh družbenikov, pri čemer je določilo 15. člena Družbene pogodbe GEN-I, ki opredeljuje zahtevano večino za sprejem odločitev na skupščini družbenikov, ostalo nespremenjeno vse do danes.

- V sredini leta 2018 je prišlo do pomembnejših sprememb v lastniški strukturi družbe GEN-EL v delu, namenjenem zasebnim investitorjem. Namesto družbenika IGES, ki je izstopil iz družbe GEN-EL, sta v družbo vstopila dva nova družbenika iz sfere zasebnega kapitala, in sicer Sklad obrtnikov in podjetnikov (v nadaljevanju SOP), ki je pridobil 16% poslovni delež in 16% glasovalnih pravic, ter Gorenjska banka d.d., ki je pridobila 9% poslovni delež in 9% glasovalnih pravic. Hkrati je Elektro Ljubljana trajno pridobila dodaten 2,5% poslovni delež od družbe GEN-I, s čimer je pri omenjenih družbenikih prišlo do izenačitve obsega glasovalnih pravic z obsegom njunih poslovnih deležev, zato so prej omenjene določbe Družbene pogodbe GEN-EL o prirastu glasovalnih pravic postale nerelevantne. Upoštevaje navedeno je bilo od sredine leta 2018 dalje v družbeniško strukturo družbe GEN-EL vključenih pet družbenikov z naslednjimi poslovnimi deleži in obsegi glasovalnih pravic:

• družbenik GEN s 25% poslovnim deležem m 25% glasovalnih pravic,
• družbenik Elektro Ljubljana s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic,
• družbenik GEN-I s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic,
• družbenik SOP s 16% poslovnim deležem in 16% glasovalnih pravic ter
• družbenik Gorenjska banka d.d. z 9% poslovnim deležem in 9% glasovalnih pravic.

Družbenik SOP je v sredini leta 2020 izstopil iz družbe GEN-EL, medtem ko je družba Gorenjska banka d.d. svoj poslovni delež v družbi GEN-EL povečala na 25% in ostala v lastniški strukturi družbe GEN-EL vse do 17.5. 2021, ko je njen 25% poslovni delež na podlagi izvršene nakupne opcije prevzela družba GEN-I.

- V obdobju od sredine leta 2020 do 17. 5. 2021 je bila družbeniška struktura družbe GEN-EL sledeča:

• družbenik GEN s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic,
• družbenik Elektro Ljubljana s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic,
• družbenik GEN-I s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic,
• družbenik Gorenjska banka d.d. s 25% poslovnim deležem in 25% glasovalnih pravic.

S takim mehanizmom dinamičnega prilagajanja lastniške strukture se je vse do 17. 5. 2021, ko je iz družbe izstopil družbenik Gorenjska banka d.d., na ravni družbe GEN-EL zasledovala uravnoteženost družbeniških razmerij, lastniška razpršenost in enakopravna zastopanost družbenikov iz sfere državnega in zasebnega kapitala ter brez možnosti obvladovanja družbe s strani posameznega družbenika, pri čemer je taka sestava lastniške strukture družbe GEN-EL sočasno predstavljala tudi ključno točko ohranjanja uravnoteženosti lastniške strukture na ravni družbe GEN-I ter slednji omogočala način upravljanja po modelu partnerstva med javnimi in zasebnimi interesi, brez podrejenosti omejujočim predpisom, ki veljajo za družbe v državni lasti oz. pod prevladujočim vplivom države. Kot izhaja iz zgornjega opisa, so tipično lastniško strukturo družbe GEN-EL vse od njenega vstopa v družbo GEN-I v letu 2016, praviloma sestavljali štirje družbeniki, od katerih je imel vsak največ 25% glasovalnih pravic, sama ureditev družbeniških razmerij v Družbeni pogodbi GEN-EL pa je onemogočala, da bi lahko posamezen družbenik samostojno vplival na sprejem odločitev in s tem samostojno obvladoval družbo, saj je za večino odločitev na skupščini družbenikov zahtevana 75% večina vseh glasov družbenikov. Po izstopu družbenika Gorenjska banka d.d. iz družbe GEN-EL dne 17. 5. 2021, so bili v družbeniško strukturo družbe GEN-EL vključeni:

• družbenik GEN s 25% poslovnim deležem,
• družbenik Elektro Ljubljana s 25% poslovnim deležem in
• družbenik GEN-I s 50% poslovnim deležem,

s čimer so se skrbno zastavljena družbeniška razmerja, ki so vse od leta 2016 temeljila na ravnotežju in neobvladovanju, porušila. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da je ob izstopu družbenika Gorenjska banka d.d. nameravala družba GEN-I delež, pridobljen od omenjenega družbenika, odsvojiti novemu investitorju KD Group d.d., s čimer bi bilo ravnotežje med družbeniki iz javne in zasebne sfere ponovno vzpostavljeno. Kljub temu, da je bila med družbama GEN-I in KD Group d.d. že 10. 6 .2021 veljavno sklenjena pogodba o prodaji poslovnega deleža, zaradi nasprotovanja družbenika GEN do vstopa novega družbenika v družbo GEN-EL ni prišlo. Dne 28. 6. 2021 je družba GEN izvršila nakupno opcijo s ciljem pridobitve dodatnega 25% poslovnega deleža v družbi GEN-EL od družbenika Elektro Ljubljana. Kljub utemeljenim argumentom družbenika Elektro Ljubljana, da za izvršitev opcije niso izpolnjeni v opcijski pogodbi dogovorjeni pogoji, je Okrožno sodišče v Krškem po večmesečnem odločanju v registrskem postopku dne 30. 12. 2021 dovolilo vpis prenosa 25% deleža na družbo GEN. Kljub temu, da vpis prenosa deleža še ni pravnomočen in je še predmet pritožbenega postopka in ločenega pravdnega postopka, ki teče med družbama GEN in Elektro Ljubljana glede zakonitosti izvršitve predmetne nakupne opcije, je od vključno 30. 12. 2021 iz sodnega registra razvidno, da je lastniška struktura družbe GEN-EL sledeča:

• družbenik GEN s 50% poslovnim deležem,
• družbenik GEN-I s 50% poslovnim deležem.

Po navedbah GEN-I vse zgoraj navedeno kaže, da v obdobju pred 17. 5. 2021 družba GEN-I zagotovo ni mogla šteti za družbo pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije. V nadaljevanju je še podrobneje pojasnil, da iz navedenega opisa evolucije družbeniške strukture GEN- EL jasno izhaja, da seštevek poslovnih deležev družbenikov GEN in Elektro Ljubljana, ki štejeta za družbi v večinski lasti RS, v obdobju do 17. 5. 2021, zagotovo ni predstavljal večine poslovnih deležev v družbi GEN-EL, zato v tem obdobju družba GEN-EL ni mogla šteti za družbo v večinski lasti RS in posledično posrednih deležev, ki jih ima RS v družbi GEN-EL, ni bilo mogoče prištevati 50% posrednemu deležu, ki ga ima RS v družbi GEN-I preko družbenika GEN. To ugotavlja in potrjuje tudi priloženo »Strokovno mnenje glede veljavnosti ZPPOGD v razmerju do GEN-I«, z dne 24. 12. 2021, pripravljeno s strani Inštituta za gospodarsko pravo (v nadaljevanju Strokovno mnenje IGP). Omenjeno mnenje je družba GEN-I sicer naročila za namen ugotavljanja, ali so bile glede na zgoraj opisane spremembe v lastniški strukturi družbe GEN-EL v različnih časovnih obdobjih izpolnjene predpostavke za uporabo pravil ZPPOGD, a GEN-I meni, da so nekateri deli mnenja relevantni tudi za odločanje v konkretnem primeru.

Kot ugotavlja Strokovno mnenje IGP poslovnih deležev družb v večinskem lastništvu RS-GEN in Elektro Ljubljana -ob upoštevanju določila 528. člena ZGD-1 ter relevantnih pravil za prištevanje poslovnih deležev, v obdobju do 17. 5. 2021 ni bilo mogoče prištevati k siceršnjemu posrednemu 50% deležu RS v lastniški strukturi GEN-I, ki ga sicer predstavlja družbeniški delež družbe GEN. Pri tem Strokovno mnenje IGP izrecno navaja, da so »za presojo o ZPPOGD upoštevni le deleži družb, ki pripadajo družbam, ki so v večinski lasti Republike Slovenije. Ne upošteva se torej vsaka kapitalska udeležba, ampak le relevantna«. Nadalje pa Strokovno mnenje IGP ugotavlja tudi, da »Republika Slovenija sicer obvladuje dva družbenika GEN-EL (družbenika GEN in Elektro Ljubljana), vendar pa s tem še ne obvladuje te družbe skupni delež (kapitala oziroma glasovalnih pravic, ki neposredno pripada tema dvema družbenikoma GEN-EL ne presega polovice skupnega obsega osnovnega kapitala (oziroma glasovalnih pravic), torej ni večinski. Zato družbe GEN-EL ne obvladujeta ta dva družbenika, posledično pa je ne obvladuje niti Republika Slovenija. Strokovno mnenje IGP posledično ugotavlja, da »v vseh zgoraj navedenih obdobjih družba GEN-EL v razmerju do Republike Slovenije ni bila v položaju odvisne družbe. V vseh teh obdobjih torej ni bilo podlag za sklepanje na obstoj »posrednega imetništva večinskega deleža« Republike Slovenije v GEN-I, to pa zato, ker v nobenem od teh obdobij ni obvladovala drugega družbenika GEN-I, to je družbo GEN-EL«. Mnenje tako posledično ugotavlja, da »za namen uporabe ZPPOGD družbe GEN-I v nobenem od teh obdobij ni bilo mogoče šteti za družbo, v kateri je neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža Republika Slovenija«. Ugotovitve Strokovnega mnenja IGP je po mnenju GEN-I mogoče smiselno aplicirati tudi v konkretnem primeru in zaključiti, da družba GEN-I v obdobju do 17. 5. 2021 nikakor ni mogla šteti za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države v smislu določb1.a. člena ZDIJZ. Nadalje GEN-I navaja, da Strokovno mnenje IGP sicer ugotavlja, da so se razmerja v lastniški strukturi družbe GEN-EL po izstopu zasebnega družbenika Gorenjska banka d.d. dne 17. 5. 2021 spremenila. Družba GEN-I je namreč od Gorenjske banke d.d. pridobila dodaten 25% poslovni delež v GEN-EL, s čimer so v lastniški strukturi družbe GEN-EL naložbe d.o.o. ostali le še družbeniki GEN in Elektro Ljubljana, vsak s po 25% poslovnim deležem ter GEN-I s 50% poslovnim deležem. Posledično mnenje zaradi učinkov vzajemne kapitalske povezave med GEN-I in GEN EL in večinskega deleža glasovalnih pravic družb GEN in Elektro Ljubljana d.d. sklepa na obstoj »posrednega imetništva večinskega deleža« Republike Slovenije v GEN-I. Vendar pa je po oceni GEN-I vprašanje, ali je ta zaključek o imetništvu večinskega deleža, ki temelji na principu vzajemne kapitalske povezave, mogoče aplicirati tudi za namen presoje, ali GEN-I šteje za zavezanca po ZDIJZ že od 17. 5. 2021 dalje. Strokovno mnenje IGP je bilo namreč pripravljeno za namen presoje zavezanosti po ZPPOGD, ki pa pri presoji, ali družba šteje za zavezanca, uporablja nekoliko drugačne kriterije kot ZDIJZ. Iz 1. odst. 1. člena ZPPOGD namreč izhaja, da se zakon nanaša na »gospodarske družbe, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti«, med tem ko iz 2. odst. 1.a člena ZDIJZ izhaja, da se pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava šteje, da je prevladujoč vpliv podan, »kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe  zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala«. Ob primerjavi kriterijev za zavezanost, ki jih uporabljata ZPPOGD in ZDIJZ, je torej nujno potrebno ugotoviti, da je kriterij po ZPPOGD bistveno širši, saj kot relevantno okoliščino za presojo omenja večinski delež, ki lahko pomeni bodisi večinski delež na podlagi vpisanega kapitala bodisi večinski delež na podlagi glasovalnih pravic. Zato je ob takem kriteriju zaradi vzajemne kapitalske povezave med družbama GEN-I in GEN-EL za potrebe ZPPOGD mogoče sklepati na obstoj posrednega imetništva večinskega deleža RS v GEN-I, vendar pa ta sklep temelji izključno na dejstvu, da sta imeli po izstopu Gorenjske banke d.d. iz družbe GEN-EL družbi GEN in Elektro Ljubljana d.d. zaradi vzajemne kapitalske povezave med GEN-I in GEN-EL relativno večino glasovalnih pravic v GEN-EL. Vendar pa vzajemna kapitalska povezava med družbama GEN-I in GEN-EL v ničemer ne vpliva na presojo velikosti deležev na podlagi vpisanega kapitala. Skladno z določilom 1 odstavka 554. člena ZGD-1 namreč velja, da vzajemno povezani družbi lahko uresničujeta svoje pravice iz deležev v drugi družbi za največ četrtino vseh deležev druge družbe, kar pomeni, da je vzajemna kapitalska povezava med družbama GEN-I in GEN-EL okoliščina, ki vpliva na presojo zavezanosti zgolj v primeru, kadar se podvrženost zakonu presoja na podlagi kriterija večinskega deleža na podlagi glasovalnih pravic (kot je to v primeru ZPPOGD), ne pa takrat, kadar je izrecni kriterij za presojo večinski delež vpisanega kapitala (kot je to v primeru ZDIJZ). Zato GEN-I meni, da tudi po 17. 5. 2021 družba GEN-I za potrebe ZDIJZ ni štela za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države. Tak status bi družba GEN-I morda lahko pridobila dne 30. 12. 2021, ko je bil v korist družbe GEN (sicer na podlagi še nepravnomočne odločbe Okrožnega sodišča v Krškem) vpisan še dodaten 25% poslovni delež v družbi GEN-EL, ki ga je družba GEN pridobila od družbe Elektro Ljubljana, čeprav je ob striktni interpretaciji kriterija »večinskega deleža vpisanega kapitala« mogoče ugotoviti, da družba GEN tudi po pridobitvi dodatnega 25% deleža v GEN-EL ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerega bi bilo skladno s korporativno pravnimi pravili mogoče zaključiti, da ima družba GEN (in posledično RS) v družbi GEN-I večino vpisanega kapitala. Iz vsega zgoraj navedenega je po mnenju GEN-I vprašljivo ali je prvi kriterij za presojo prevladujočega vpliva skladno s 1. alinejo 2. odst. 1.a člena ZDIJZ sploh izpolnjen. Vsekakor pa zgornja pojasnila in dokazila nedvoumno potrjujejo, da pred 17. 5. 2021 družbe GEN-I ni bilo mogoče šteti za družbo, v kateri bi RS izvajala prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, po vsej verjetnosti pa takega statusa družba GEN-I ni pridobila niti po 30. 12. 2021 in ga nima niti danes.

Po mnenju GEN-I pa prav tako ni izpolnjen niti drugi kriterij za presojo prevladujočega položaja iz 1. alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, tj pravica osebe javnega prava do nadzora večine ali imenovanja več kot polovice članov poslovodnega ali nadzornega organa. Iz aktualne Družbene pogodbe GEN-I z dne 13. 12. 2016 ter priloženega zgodovinskega izpiska za družbo GEN-I, d.o.o. izhaja, da je družbeniška struktura družbe GEN-I od 28. 11. 2016 pa do danes ostala nespremenjena. Družbenika GEN-I sta družbi GEN in GEN-EL, vsaka s po 50% deležem. Kot je bilo že pojasnjeno, nobeden od družbenikov nima pravice nadzora večine ali možnosti imenovanja več kot polovice članov poslovodnega organa. Nadzornega sveta družba GEN-I nima. Poslovodstvo družbe GEN-I je štiričlansko, vsak od družbenikov pa v imenovanje predlaga po dva kandidata o imenovanju poslovodstva pa odloča skupščina, na kateri imata oba družbenika popolnoma enako število glasov, in sicer po en glas na vsak odstotek prevzetega osnovnega vložka, pri čemer je skupščina sklepčna in veljavno odloča le, če je na skupščini zastopan ves osnovni kapital, odločitve na skupščini pa se sprejemajo soglasno (ravno odsotnost soglasja družbenikov je razlog, da ob izteku mandata uprave družbe GEN-I v novembru 2021 ni prišlo do imenovanja novega poslovodstva). Iz opisane ureditve po Družbeni pogodbi GEN-I torej jasno izhaja, da nobeden od družbenikov ne more izvajati prevladujočega vpliva z nadzorom večine ali imenovanjem več kot polovice članov poslovodnega organa, kar konec koncev dokazuje tudi dejstvo, da je družba GEN-I zaradi nezmožnosti, da bi družbenika dosegla soglasje glede imenovanja poslovodstva za nov 5-letni mandat, v novembru 2021 ostala brez poslovodstva, pri čemer je v odsotnosti soglasja družbenikov glede imenovanja novega poslovodstva, moralo začasno imenovati poslovodstvo sodišče v nepravdnem postopku.

Glede na navedeno IP ugotavlja sledeče:

- Pravilna je trditev GEN-I, da je v obravnavnem primeru treba izhajati iz sodbe Upravnega sodišča RS št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018, s katero je sodišče pritrdilo stališču IP v odločbi št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017, da se družba GEN-I, na dan 8. 3. 2016, ko je nastala zahtevana informacija in na dan 23. 11. 2016, ko je bil izdan zavrnilni odgovor, ne šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da ni bila zavezanka po ZDIJZ. Navedeno je ključno iz razloga, ker je bila družba GEN-I takrat vpisana v javni register zavezancev (eRZIJZ), ki ga vodi AJPES, in na podlagi katerega se je, v skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ, vzpostavila domneva, da je družba zavezanka po ZDIJZ. IP je takrat ugotovil, da so bili podatki o višini deleža vpisanega kapitala Republike Slovenije za dne 3. 1. 2017 v višini 87,67760%, kot jih je izračunal AJPES in na podlagi katerega je bil izveden samodejen vpis v eRZIJZ, napačni. Lastniška struktura GEN-I je bila takrat naslednja:

- 50 % IG energetski sistemi d.o.o., ki je bila v 100  % lasti družbe Petrol d.d.,

- 50 % GEN energija d.o.o., ki je v 100 % lasti RS.

Pri čemer je IP na podlagi podatkov iz delniške knjige izračunal, da so osebe javnega prava v družbi Petrol d.d. na dan 8. 3. 2016 izvajale vpliv na delež v višini približno 34,49 %, na dan 23. 11. 2016 pa delež v višini približno 35,50%, kar pomeni, da delež na relevantna datuma ni znašal več kot 50%, posledično se navedena deleža nista mogla upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v GEN-I, oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na GEN-I v smislu določb 1.a člena ZDIJZ. Omenjeno ugotovitev IP je sodišče v zgoraj navedeni sodbi potrdilo in jasno poudarilo, da »ker pri družbi Petrol osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva, posledično temu nimajo vpliva tudi pri gospodarski družbi IG energetski sistemi d.o.o., ki je v 100% lasti Petrola. Ker je na podlagi že citirane določbe družbene pogodbe potrebno za vse odločitve tako soglasje družbe GEN d.o.o. in hkratno soglasje družbe IG energetski sistemi d.o.o. (kjer osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva), osebe javnega prava v nobenem primeru ne morejo imeti prevladujočega vpliva pri GEN-I.«

Kljub omenjeni pravnomočni odločitvi sodišča, se podatki v registru zavezancev (eRZIJZ), ki ga vodi AJPES, glede statusa GEN-I za navedeno obdobje niso spremenili, saj je tudi v času odločanja v konkretni zadevi s postavitvijo na stanje na dan 3. 1. 2017, delež lastništva RS identičen kot v času odločanja IP v letu 2017 (t.j. 87,67760%), zaradi česar po oceni IP ni dvoma, da se izračunavanje »lastniške strukture vpisanega deleža« Republike Slovenije, kot ga izvaja AJPES[1] v registru zavezancev, ni spremenilo, zato IP omenjenega izračuna, ki je dostopen na spletni strani AJPES, v registru zavezancev (eRZIJZ), ne more upoštevati oziroma mu ne more slediti niti v tem postopku ugotavljanja, ali je bil GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZMed in ZDIJZ. IP poudarja, da samo dejstvo, da je določena pravna oseba vpisana v register zavezancev eRZIJZ, ki ga vodi AJPES, še ne pomeni, da je dejansko zavezana za dostop po ZDIJZ. Gre namreč za domnevo, ki jo je mogoče izpodbijati, saj je ugotavljanje zavezanosti sestavni del postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To zlasti velja v primeru, kot je obravnavani, ko družba GEN-I s sklicevanjem na pravnomočno odločbo IP in sodbo Upravnega sodišča RS v povezavi z izpiski o lastniški strukturi, dokazuje in izpodbija, da ni zavezanka po ZDIJZ in ZMed oziroma da so zahtevane informacije nastale v času, ko pravna oseba ni bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

- Vendar pa o vprašanju, ali je družba GEN-I zavezanka po ZMed in ZDIJZ ni mogoče govoriti na splošno, saj sta pritožbena postopka vselej vezana na obstoj in presojo konkretnih dokumentov. Z vidika ZMed velja, da je pritožbeni postopek dovoljen le v primeru, če odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta (9. odst. 45. čl. ZMed), med tem ko v postopku po ZDIJZ, pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, o informacijah javnega značaja govorimo le pod pogojem, če so te »nastale« kadarkoli v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (peti odst. 1.a čl. ZDIJZ). To pomeni, da se je treba v obravnavanem primeru predhodno opredeliti do obstoja zahtevanih informacij, da bi sploh lahko ugotavljali, ali je bila družba GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, zavezanka. Gre za procesne predpostavke upravnega postopka, ki se medsebojno prepletajo in so pogojene ena z drugo in obratno, zaradi česar IP ne more slediti pojasnilu GEN-I, da se IP v postopku ne sme niti izreči o samih dokumentih, dokler pravnomočno ne odloči, ali je GEN-I sploh zavezanec. Takšna zahteva GEN-I ni upravičena in je v nasprotju z načelom materialne resnice, da je treba v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Če bi IP sledil zahtevi GEN-I, dejansko ne bi mogel izvajati svojih pristojnosti, ki mu jih daje oz. nalaga ZDIJZ, ZInfP, ZMed ter subsidiarno ZUP, posledično pa bi to pomenilo, da bi bila prosilki nezakonito odvzeta ustavno zagotovljena temeljna človekova pravica do dostopa do informacij javnega značaja.

V tej fazi postopka je torej ključna informacija, ali odgovori na vprašanja izhajajo iz dokumenta oz. ali organ razpolaga z zahtevano pogodbo, in sicer vezano na same datume teh informacij, ko so le te nastale, v skladu s petim odst. 1.a člena ZDIJZ. Z vpogledom v predložene dokumente in v povezavi s pojasnilom GEN-I, IP ugotavlja, da so za presojo IP relevantni naslednji datumi: 22. 7. 2019, 8. 4. 2020, 29. 7. 2020 ter 30. 3. 2021. V tem smislu je dovoljena pritožba po ZMed in obstoj dokumenta po ZDIJZ.

- IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila družba GEN-I na zgoraj navedene datume, zavezanka za posredovanje informacij po 1.a členu ZDIJZ, torej ali gre za družbo, v kateri je Republika Slovenija izvajala oz. imela prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imela pravico nadzora večine ali je lahko imenovala več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. IP ob tem dodaja, da ZDIJZ ne določa formule oziroma načina za izračun neposrednih in posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v poslovnem subjektu, vendar pa v prvem odstavku 3.a člena izrecno določa, da ima izraz večinski delež enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem po 1. alineji 527. člena ZGD-1 štejeta za povezani družbi. V 527. členu so določene tudi druge vrste povezanih družb, vendar je v konkretnem primeru relevantno le razmerje med družbo v večinski lasti in družbo z večinskim deležem, ker se ZDIJZ sklicuje na ZGD-1 le glede te oblike odvisnega razmerja med gospodarskimi družbami. ZGD-1 v prvem odstavku 528. člena večinski delež definira kot situacijo, v kateri večina deležev pravno samostojne družbe (družba v večinski lasti) pripada drugi družbi (družba z večinskim deležem) ali, v kateri drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic.

Z vpogledom v poslovni register in v pojasnilo GEN-I z dne 3. 5. 2022, s predloženimi zgodovinskimi izpiski iz AJPES o lastniških deležih GEN-I, IP ugotavlja, kot sledi:

Dne 22. 7. 2019 je bila lastniška struktura družbe GEN-I sledeča:

- 50% delež v lasti GEN energija d.o.o., ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države,

- 50% delež v lasti GEN-EL naložbe d.o.o., ki je bil na navedeni datum v lastništvu naslednjih družbenikov:

• 25%delež v lasti Elektro Ljubljana d d , ki je bila na navedeni datum v79,5%lastništvu države
• 25% delež v last: GEN energija d.o.o., ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
• 25% delež v lasti GEN-I, d.o.o.
• 16% delež v lasti Sklada obrtnikov in podjetnikov, ki je bil na navedeni datum oblikovan kot vzajemna družba, ki deluje izključno v interesu in v korist svojih članov, tj. obrtnikov in podjetnikov, ki preko vlaganja v sklad varčujejo ali se pokojninsko zavarujejo
• 9% delež v lasti Gorenjska banka d.d., v kateri je imela na navedeni datum AIK banka, a.d., Beograd v lasti 91,7% delnic, preostalih 8,3% pa je bilo v lastni delnic Gorenjske banke d.d.

Dne 8. 4 2020 je bila lastniška struktura družbe GEN-l, d.o.o. in GEN-EL naložbe d.o.o identična kot dne 22. 7. 2019.

Dne 29. 7. 2020 je bila lastniška struktura družbe GEN-I d.o.o. sledeča:

- 50% delež v lasti GEN energija d o o , ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države

- 50% delež v lasti GEN-EL naložbe d.o.o., ki je bil na navedeni datum v lastništvu naslednjih družbenikov:

• 25%delež v lasti Elektro Ljubljana d d , ki je bila na navedeni datum v79,5%lastništvu države
• 25% delež v lasti GEN energija d.o.o., ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
• 25% delež v lasti GEN-l, d.o.o.
• 25% delež v lasti Gorenjska banka d.o.o., v kateri je imela na navedeni datum AIK banka, a.d., Beograd v lasti 91,7% delnic, preostalih 8,3% pa je bilo v lastni delnic Gorenjske banke d.d.

Dne 30. 3. 2021 je bila lastniška struktura družb GEN-I, d.o.o. in GEN-EL naložbe d.o.o. identična kot dne 29. 7 2020.

Glede na navedeno je v vseh zgoraj navedenih časovnih opredelitvah, ki so relevantne za obravnavani primer, nesporno, da je bila družba GEN-I v lastniški strukturi dveh družbenikov: GEN energija in GEN-EL, v enakih 50% deležih. To pomeni, da RS v kapitalu GEN-I sama ni bila neposredno udeležena, saj sama ni bila neposredna imetnica kakršnega koli deleža v GEN-I. Nadalje ni dvoma, da ima RS 100% poslovni delež v družbeniku GEN energija d.o.o., kar pomeni, da je navedena družba v večinski lasti osebe javnega prava. Ker pa 50% posredni delež RS v družbi GEN-I, glede na določbo 528. člena ZGD-1, ne šteje za večinski delež, je bilo treba nadalje ugotoviti, ali je bil drugi družbenik GEN-EL, ki ima 50% delež v GEN-I, v večinski lasti oseb javnega prava.

Namen zakonodajalca (ZDIJZ-C) je bil, da se pri izračunu posrednih deležev upoštevajo zgolj deleži tistih družb, ki so tudi same v večinski lasti oseb javnega prava. Povedano drugače, lastniški deleži RS v družbi GEN-EL, bi se kot posredni deleži upoštevali v družbi GEN-I le v primeru, da bi bila GEN-EL sama v večinski lasti osebe javnega prava. Če temu ni tako, se morebitni lastniški deleži RS v GEN-EL ne morejo prišteti k lastniškemu deležu RS v GEN-I. V obrazložitvi 2. člena ZDIJZ-C[2] je namreč navedeno, da bo šlo za prevladujoč vpliv tudi v primeru, kadar oseba javnega prava izvaja prevladujoč vpliv preko druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava (ki je v večinski lasti poslovnega subjekta v večinski lasti oseb javnega prava). V primeru, ko poslovni subjekt ni v večinski lasti oseb(e) javnega prava, je za ugotovitev morebitnega prevladujočega vpliva potrebna skrbna preučitev podatkov iz uradnih evidenc oziroma statuta družba in poslovnih poročil, iz katerih so razvidne morebitne glasovalne in druge pravice oseb javnega prava. 

Kot izhaja iz zgoraj navedenih lastniških deležev v GEN-EL (v navedenih časovnih opredelitvah), je bila RS večinsko udeležena v dveh družbenikih, in sicer v GEN energija (100%), ki predstavlja 25% delež in v Elektro Ljubljana (79,5%), ki prav tako predstavlja 25% delež, skupaj torej 50% osnovnega kapitala oz. glasovalnih pravic[3]. Ker omenjeni delež ne presega polovice skupnega obsega osnovnega kapitala (oz. glasovalnih pravic), RS preko teh dveh družb ni imela prevladujočega vpliva v družbi GEN-EL, kar pomeni, da sama ni bila v večinski lasti oseb javnega prava. Posledično pa RS ni imela večinskega deleža v GEN-I. Delež družbenika GEN-I, v višini 25% deleža, ki pripada družbi GEN-EL, namreč ni mogoče pripisati v »posredno imetništvo« RS, saj ima v razmerju do RS položaj odvisne družbe le družba GEN energija, ne pa tudi GEN-EL. Osebe javnega prava torej v GEN-EL na relevantne datume niso imele vpisanega večinskega deleža kapitala, zato se deleža GEN energija (25%) in Elektro Ljubljana (25%), skupaj v višini 50%, ne moreta upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v GEN-I oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na GEN-I v smislu določbe 1.a člena ZDIJZ.

IP ob tem še pojasnjuje, da je družba GEN-EL vpisana v eRZIJZ, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, in sicer na podlagi samodejnega vpisa iz uradih evidenc, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, pri čemer je v času odločanja za relevantne datume navedeno lastništvo RS v višini več kot 50% (dne 30. 3. 2021 je delež 65,75480 %, dne 29.7.2020 je delež 65,75480 %, dne 8. 4. 2020 je delež 65,66040 % in dne 22. 7. 2019 je delež 65,65900 %). Vendar pa IP omenjenemu deležu vpisa v eRZIJZ ne more slediti zaradi zgoraj navedene obrazložitve, da se lastniških deležev RS, za izpolnjevanje pogoja prevladujočega vpliva iz 1.a člena ZDIJZ, ne more enostavno seštevati, temveč se lahko upoštevajo zgolj deleži tistih družb, ki so tudi same v večinski lasti oseb javnega prava, kar je potrdilo tudi sodišče v sodbi št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018. Kot je IP ugotovil že v svoji pravnomočni odločbi št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, je izračun oziroma formula, ki jo je uporabil AJPES, očitno napačna in ker ni dvoma, da se omenjena formula oz. izračun uporablja tudi v času obravnavanja konkretne pritožbe[4], IP nima utemeljenega razloga in pravne podlage, da bi vpisu deleža RS, kot ga prikazuje eRZIJZ, glede družbe GEN-EL, sledil, saj sama lastniška struktura GEN-EL, na relevantne datume, takšnega deleža RS ne izkazuje (obrazloženo zgoraj).

Po oceni IP pa glede družbe GEN-I ni izpolnjen niti drugi kriterij za presojo prevladujočega vpliva iz 1. alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na pravico osebe javnega prava do nadzora večine ali imenovanje več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa (nadzornega sveta GEN-I nima). Pri tem je treba izhajati iz konceptualne ureditve članskih razmerij v družbi GEN-I, ki temelji na enakopravni zastopanosti obeh družbenikov in izhaja iz Družbene pogodbe. Odraža se npr. v izenačenosti glasovalnih pravic (3. odstavek 23. čl. Družbene pogodbe) in s tem, da skupščina vse odločitve sprejema s soglasjem (24. čl. Družbene pogodbe). Enako velja glede imenovanja poslovodstva družbe, kot je zgoraj pojasnil GEN-I in izhaja iz ureditve po Družbeni pogodbi GEN-I.

GEN-I je torej na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilke, saj je izkazal, da na dneve nastanka zahtevanih informacij ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonsko domnevo iz tega člena je GEN-I torej uspešno izpodbil. Po oceni IP je pri tem ključna ugotovitev, da koncept dveh enakovrednih družbenikov v GEN-I, tudi v okviru konkretne presoje na relevantne datume, bistveno ne odstopa od ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je potrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. IU 350/2017-2, da pogoji iz drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ glede prevladujočega vpliva, niso podani in da družba GEN-I na relevantne datume ni bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Ker torej pri družbi GEN-I na relevantne datume ne gre za subjekt, ki bi bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in torej takrat družba GEN-I ni bila zavezana po ZDIJZ in ZMed, se IP nadalje ni opredeljeval, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, prav tako se ni opredeljeval do obstoja javnega interesa, ki ga je zatrjevala prosilka, saj za tovrstno presojo IP ni imel pravne podlage.

IP je na podlagi vsega navedenega in dokumentacije, ki jo hrani v zadevi, ugotovil, da je prosilka zahtevala informacije od subjekta, ki v trenutku nastanka dokumentov (kot to določa 5. odstavek 1.a člena ZDIJZ), ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ niti ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, zato je pritožba prosilke neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Več o načina izračuna neposrednih in posrednih deležev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava, kot ga uporablja AJPES, je v odločbi IP št. 0902-22/2016/9 z dne 24. 1. 2017, v kateri je IP povzel pojasnilo AJPES glede vpisa zavezancev v eRZIJZ  https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605091cb1edcc

[2] Gre za člen, ki se nanaša na 1.a člen ZDIJZ.

[3] V skladu s tretjim odst. 23. čl. Družbene pogodbe ima vsak odstotek prevzetega osnovnega vložka posamezni družbenik v skupščini družbe po en glas.

[4] IP je opravil preizkus za družbo GEN-I, kot je obrazloženo v odločbi, za dan 3. 1. 2017 v višini 87,67760%, kar je Upravno sodišče potrdilo, da prikazan delež v eRZIJZ ni točen.