prosilec - GEN-i energija d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilka zahtevala razkritje vsebine pogodb članov uprave GEN-I. GEN-I je prosilki posredoval fotokopije navedenih pogodb članov obstoječega poslovodstva družbe GEN-I, d.o.o., ki je nastopilo mandat v marcu 2022, v obliki delnega dostopa. V pritožbi je prosilka vztrajala pri dostopu do pogodb poslovodstva GEN-I tudi za obdobje od 17. 5. 2021 do marca 2022. IP je ugotovil, da je v obdobju od izteka mandata 17. 11. 2021 do pravnomočnosti sklepa o sodnem imenovanju dne 18. 3. 2022, GEN-I posloval brez poslovodstva, kar pomeni, da v tem obdobju zahtevana informacija ne obstaja, saj ni podan kriterij materializirane oblike. Pritožba prosilke je bila zato v tem delu neutemeljena. Prosilka pa je zahtevala pogodbe poslovodstva GEN-I še za obdobje od 17. 5. 2021 do 17. 11. 2021, torej za obdobje, ko je bil GEN-I zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1. a členu ZDIJZ. Z vpogledom v predložene dokumente je  IP ugotovil, da je GEN-I v tem obdobju razpolagal s pogodbami poslovodstva GEN-I za mandatno obdobje od 18. 11. 2016 do 17. 11. 2021. V skladu s 5. odstavkom 1.a čl. ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, le za tiste informacije, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je torej časovni vidik zavezanosti k transparentnosti vezal na »nastanek« dokumenta, ne pa na njegovo veljavnost. Povedano drugače, to pomeni, da če zahtevane informacije veljajo tudi še v času, ko je subjekt postal zavezanec po ZDIJZ, s tem ne pridobijo avtomatično statusa informacij javnega značaja, kot si je to zmotno razlagala prosilka, temveč je treba vselej posebej ugotavljati, kakšen status je imel subjekt ob nastanku zahtevanih dokumentov. V obravnavanem primeru je bilo torej ključno vprašanje, ali je bil GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, torej 15. 11. 2016, 15. 12. 2016, 5. 8. 2019 ter 10. 12. 2019 zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. IP je ugotovil, da je GEN-I na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na dostop do pogodb poslovodstva za mandatno obdobje, ki je veljalo še v času zahteve prosilke torej od 17. 5. 2021 do 17. 11. 2021, saj je izkazal, da na dneve nastanka zahtevanih informacij ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
 

ODLOČBA: 

Številka: 09021-3/2023/7

Datum: 4. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 2. 3. 2023, zoper zavrnilni odgovor z dne 15. 2. 2023, št. 132/2023/MVG, družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (dalje GEN-I), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 2. 3. 2023 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 17. 1. 2023 na GEN-I naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je navedla, da v medijih kroži elektronsko pismo, ki naj bi ga napisal… V elektronskem pismu naj bi bilo zapisano: »Domnevno naj bi člani uprave (1-2 %) in predsednik uprave (kar 4 %) v svojih pogodbah imeli dogovorjeno udeležbo pri dobičku družbe v odstotkih od razlike med višino čistega dobička pri 8 % donosu na kapital in dejansko višino doseženega čistega dobička in to brez omejitve navzgor. Če je temu res bilo tako, v podjetju v pomembni, dejansko pa ekonomsko gledano pretežni državni lasti, je to eksces brez primere v zgodovini Slovenije in Jugoslavije pred tem.« Glede na to, da je družba GEN-I v posredni državni lasti in je posledično zavezana k spoštovanju določb Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), ki določa omejitve glede prejemkov članov uprave v državni lasti in ne določa oziroma dopušča udeležbe članov uprav pri dobičku družbe, in gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev (izjema o tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ) jo zanima: Kakšno je mnenje GEN-I glede informacij, ki se pojavljajo v medijih v zvezi z udeležbo pri dobičku članov uprave GEN-I? Obenem glede na navedeno, na podlagi 12. člena ZDIJ,Z v povezavi s 1. a in 4. a členom ZDIJZ, vlaga zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za: razkritje vsebine pogodb članov uprave GEN-I. Prosilka ocenjuje, da kot potrebuje vse potrebne podatke v okviru opravljanja funkcije, zato vlaga navedeno zahtevo za dostop do zaprošenih gradiv, s posredovanjem v obliki fotokopij oziroma vpogledom vanje pri naslovnem organu.

GEN-I je odgovoril z dopisom z dne 15. 2. 2023, št. 132/2023/MVG, da se družba GEN-I od spremembe lastniške strukture z dne 17. 5. 2021 dalje šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določila l.a člena ZDIJZ in posledično za zavezanca po ZDIJZ. Skladno z drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja v zvezi najvišjimi vodilnimi delavci tako štejejo taksativno navedeni podatki, in sicer: informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Istočasno gre pri navedenih informacijah za absolutno javne podatke skladno z 2.odstavkom 6.a.člena ZDIJZ. Skladno z zahtevo prosilke po razkritju vsebin pogodb članov uprave GEN-I, ob upoštevanju relevantnih določil ZDIJZ, je GEN-I prosilki posredoval fotokopije navedenih pogodb članov obstoječega poslovodstva družbe GEN-I, d.o.o., ki je nastopilo mandat v marcu 2022, na podlagi sodnega imenovanja, in sicer na način, ki omogoča seznanitev s tistimi podatki, ki skladno z določili ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja: podatki o imenu, vrsti članstva v poslovodnem organu, informacija o višini dogovorjenega prejemka, bonitet ter višini dogovorjene odpravnine. Glede na zakonske določbe ZDIJZ ter sprejeto prakso IP, razkritje preostale vsebine pogodb članov uprave GEN-I presega obseg informacij, ki pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava skladno z določbami ZDIJZ štejejo za informacije javnega značaja. Posledično dostop do zaprošenih dokumentov omogočajo v obliki delnega dostopa, v preostalem delu pa je bilo potrebno zahtevo za dostop zavrniti, skladno z določili 26.a člena ZDUZ. Priložene pogodbe so bile s strani GEN-I sicer v celoti predhodno razkrite in dostavljene pristojnemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, skladno z njihovimi zakonskimi pristojnostmi po Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Vezano na zaprosilo prosilke za mnenje glede informacij, ki se pojavljajo v medijih v zvezi z udeležbo pri dobičku članov uprave GEN-I ob tem glede navedenih pogodb, je GEN-I dodatno pojasnil, da obstoječe poslovodstvo družbe GEN-I v sklenjenih pogodbah o poslovodenju nima pogodbenih določil, po katerih bi bili poslovodje upravičeni do variabilnega dela plačila oziroma kakršnekoli nagrade za poslovno uspešnost družbe ali do morebitne udeležbe na dobičku družbe. Upoštevaje uvodoma navedeno dejstvo, da šteje družba GEN-I za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določil l.a člena ZDIJZ šele od 17. 5. 2021 dalje, so dodatno pojasnili, da ne obstaja pravna podlaga za razkrivanje katerihkoli preteklih pogodb o poslovodenju družbe, sklenjenih pred datumom od katerega dalje družba šteje za zavezanca po ZDIJZ. Skladno z določili ZDIJZ za informacije javnega značaja štejejo zgolj tiste, informacije, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, kar posledično izključuje tudi informacije v zvezi s pogodbami o poslovodenju, sklenjenimi pred tem datumom. V sled navedenega je bilo potrebno zahtevo, v kolikor bi se ta morebiti nanašala na pogodbe o poslovodenju za mandatno obdobje od 16.12.2016 do 17.11.2021, prav tako zavrniti.

Prosilka je dne 7. 3. 2023 pri IP vložila pritožbo, ker se ne strinja z delno zavrnitvijo dostopa. Ob tem je navedla, da je GEN-I posredoval pogodbe o poslovodenju članov uprave, s prekritimi podatki za mandatno obdobje od marca 2022. Iz odgovora je razvidno, da se GEN-I šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določila 1 .a člena ZDIJZ na podlagi spremembe lastniške strukture z dne 17. 5. 2021. Razlaga, s katero je GEN-I posredoval podatke zgolj za mandat marec 2022, ne pa podatkov, vezanih na nastanek statusa zavezanca, torej od 17. 5. 2021, kar pomeni tudi za prejšnje mandatno obdobje članov uprave GEN-I, ki so nastali v času pred marcem 2022, je po oceni prosilke arbitrarna in samovoljna, s čimer je bila prosilki kot , kršena pravica do obveščenosti. Prosilka meni, da je utemeljena njena zahteva za posredovanje podatkov, nastalih tudi pred marcem 2022, že v času, ko je GEN-I postal zavezanec po ZDIJZ. To izhaja tudi iz samega namena zakona, namenske razlage, saj gre za informacijo, kjer je podan prevladujoč javni interes. K temu napotuje na primer četrti odstavek 1.a člena ZDIJZ, ki določa, da se šteje, da so k posredovanju podatkov po zakonu zavezani tudi poslovni subjekti po prenehanju prevladujočega vpliva za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom, za obdobje petih let po prenehanju. Glede na navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi in omogoči dostop do naslednjih gradiv v fotokopirani obliki: Pogodbe o poslovodenju predsednika uprave in članov uprave GEN-I, d.o.o., ki so vezane na čas, ko je GEN-I postal poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določila 1 .a člena ZDIJZ, torej, ki so bile veljavne v tem času in so nastale v tem času.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti delno zavrnilni odgovor v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP je z dopisom z dne 5. 3. 2023, št. 09021-3/2023/2, pozval GEN-I, da se na podlagi petega odst. 27. čl. ZDIJZ, opredeli do pritožbe in predloži dokumente, ki so predmet zahteve.

Opredelitev GEN-I do pritožbe prosilke

GEN-I je odgovoril z dopisom z dne 16. 3. 2023, št. 256/2023/ŽK, v katerem je navedel, da je prosilka v svoji zahtevi zgolj pavšalno zahtevala »razkritje vsebine pogodb članov uprave GEN-I«, ne da bi opredelila, na katero časovno obdobje se njena zahteva nanaša. Šele v pritožbi je prosilka (sicer dokaj nejasno) nakazala, da se je njena zahteva za razkritje nanašala na pogodbe o poslovodenju, ki so bile sklenjene pred marcem 2022. V zvezi s tem je GEN-I pojasnil, da od 17. 5. 2021, ko je družba GEN-I zaradi lastniških sprememb postala zavezanka po ZDIJZ, do aprila 2022, ko je svoj mandat nastopila sodno imenovana uprava, ni bila sklenjena nobena nova pogodba o poslovodenju. Člani uprave v sestavi dr. Roberta Goloba, dr. Igorja Koprivnika, mag Andreja Šajna in g. Danijela Levičarja, ki so svoj 5-letni mandat opravljali od 18. 11. 2016 do 17. 11. 2021, so pogodbe o poslovodenju sklenili že dne 15. 11. 2016. V obdobju od izteka mandata omenjene uprave (tj od 17. 11. 2021) do pravnomočnosti sklepa o sodnem imenovanju dne 18. 3. 2022, pa je družba GEN-I poslovala brez poslovodstva, saj družbenika na skupščini nista uspela doseči soglasja o imenovanju nove uprave. Po pravnomočnosti sklepa o sodnem imenovanju poslovodstva GEN-I so bile nove pogodbe o poslovodenju sklenjene dne 12. 4. 2022. Glede na to, da prosilka ni jasno opredelila, na katere podatke oz. pogodbe o poslovodenju se njena zahteva nanaša in upoštevaje dejstvo, da so bile pogodbe s člani uprave, ki je svoj mandat opravljala do 17. 11. 2021, sklenjene dne 15. 11. 2016, torej v obdobju, ko družba GEN-I ni štela za zavezanko po ZDIJZ in posledično te pogodbe ne morejo biti predmet prostega dostopa, kot je utemeljeno tudi v nadaljevanju, zato je treba po mnenju družbe GEN- I pritožbo prosilke v celoti zavrniti. Poleg tega družba GEN-I meni, da glede na določila 4. a člena ZDIJZ družba GEN-I, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, nima zakonske podlage niti obveznosti razkrivanja celotne vsebine pogodb, sklenjenih s člani uprave GEN-I. Po mnenju družbe GEN-I prosilci od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava s sklicevanjem na prost dostop do informacij v nobenem primeru nimajo pravice zahtevati posredovanja celotne vsebine pogodb o poslovodenju, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Pri tem menijo, da je v zvezi najvišjimi vodilnimi delavci obveznost razkrivanja  podatkov s strani poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava bistveno ožja od obveznosti zavezancev-organov in se nanaša le na  razkrivanje taksativno določenih podatkov, ki skladno z 2 alinejo prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ štejejo za informacije javnega značaja. Prosilka v svoji zahtevi ni jasno opredelila, katere podatke iz pogodb, sklenjenih s člani uprave GEN-I, naj ji družba razkrije, ampak je zgolj pavšalno zahtevala razkritje vsebine pogodb članov uprave GEN-I, za kar pa po mnenju družbe GEN-I ne obstaja zakonska podlaga, zato je treba pritožbo prosilke tudi iz tega razloga zavrniti. Tudi, če bi prosilka v svoji zahtevi jasno opredelila, do katerih informacij iz pogodb s člani uprave GEN-I sklenjenih pred marcem 2022 želi dostopati, pa pojasnjujejo, da glede na to, da od 17. 5. 2021, ko je družba postala zavezanka po ZDIJZ, do marca 2022, s člani uprave GEN-I ni bila sklenjena nobena pogodba o poslovodenju. V kolikor pa se zahteva prosilke nanaša na informacije iz pogodb s člani uprave, ki so bile sklenjene pred 17. 5. 2021, pa pogodbe oz. informacije iz teh pogodbe ne predstavljajo informacije javnega značaja, kot je GEN-I pojasnil v nadaljevanju. GEN-I je podrobno pojasnil spremembe lastniške strukture GEN-I skozi obdobje, sklicujoč se tudi na sodno prakso in prakso IP[1], še zlasti za relevantni datum 15. 11. 2016, ko so bile sklenjena pogodbe s člani uprave za 5-letni mandat od 18. 11. 2016 do 17. 11. 2021 in so bile v veljavi pred pogodbami, ki so bile v obliki delnega dostopa posredovane prosilki. GEN-I je poudaril, da ko ni štel za zavezanca po ZDIJZ (pred 17. 5. 2021), podatki, ki so v tem času nastajali na podlagi pogodbenih odnosov, ne morejo šteti za informacije javnega značaja. Zato je pavšalna navedba v pritožbi prosilke, da za informacije javnega značaja štejejo tudi podatki iz pogodb o poslovodenju, ki so bile sklenjene preden je družba dobila status zavezanca po ZDIJZ, neutemeljena in napačna. Glede navedbe, da prosilka zahteva podatke, za razkritje katerih je podan prevladujoč javni interes, je družba GEN-I ponovno poudarila, da so bili podatki iz vseh pogodb o poslovodenju (tako tistih, ki so bile sklenjene pred 17. 5. 2021 kot tistih, ki so bile sklenjene po tem, ko je GEN-I postal zavezanec po ZDIJZ), ki po določilih ZDIJZ štejejo za absolutno javne, prosilki že razkriti, medtem ko sklicevanje na prevladujoč javni interes ne opravičuje razkritja celotne vsebine pogodb s člani uprave GEN-I oz. drugih podatkov iz pogodb, ki po določilih ZDIJZ ne štejejo za informacije javnega značaja. Za razkritje pogodb in podatkov, ki presegajo okvire ZDIJZ, ne obstaja zakonska podlaga, poleg tega pa imajo skladno z določili sklenjenih pogodb o poslovodenju le- te naravo poslovne skrivnosti. Prav tako sklicevanje na prevladujoč javni interes ne utemeljuje razkrivanja podatkov, ki izvirajo iz pogodb, ki so bile sklenjene v času, ko družba ni štela za subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ni bila zavezanka po ZDIJZ. Družba GEN-I je s Pravilnikom o poslovni skrivnosti in varovanju osebnih podatkov, ki ga je sprejela uprava družbe dne 9. 8. 2007 in je pričel veljati dne 1. 10. 2007 (v nadaljevanju Pravilnik), med drugim določila, kaj je poslovna skrivnost in kakšni so organizacijski, tehnični in drugi postopki ter ukrepi za varovanje podatkov, ki so poslovna skrivnost. Citirani Pravilnik (4. in 5. člena), ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, sicer ne velja več, saj je bil zaradi sprememb v zakonodaji nadomeščen z drugimi, naknadno sprejetimi internimi akti. Prosilka je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedla, da je za razkritje podatkov podan prevladujoč javni interes (čeprav niti v zahtevi niti v pritožbi ni opredelila, katere podatke zahteva). Glede na to, da prosilka svojih navedb glede prevladujočega javnega interesa ni konkretizirala, se družba GEN-I do teh navedb drugače, kot da obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje podatkov in pogodb članov uprave GEN-I zanika, bolj konkretno ne more opredeliti, poudarja pa, da po izrecnem določilu, ki je vključeno v pogodbe o poslovodenju, le te predstavljajo poslovno skrivnost in je družba GEN-I zato tudi iz tega naslova dolžna varovati njihovo vsebino in podatke, ki iz pogodbe izhajajo, na način, da pogodbe oz. podatki ne postanejo dostopni ali znani drugim nepooblaščenim osebam. Javni interes za razkritje zahtevane informacije glede na sodno prakso[2] o vprašanju, kdaj je javni interes za razkritje informacije močnejši od interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije, v konkretni zadevi nikakor ne more biti podan, saj brez razkritja niso ogrožene vrednote kot so življenje, zdravje ali varnost Ijudi.

Glede predmeta zahteve oziroma presoje

IP ugotavlja, da je prosilka v zahtevi navedla, da zahteva »razkritje vsebine pogodb članov uprave GEN-I« z utemeljitvijo, da ji ta pravica pripada kot   . Na podlagi tako postavljene zahteve je GEN-I prosilki v obliki delnega dostopa posredoval fotokopije pogodb članov obstoječega poslovodstva družbe GEN-I, ki je nastopila mandat v marcu 2022. Ker prosilka v zahtevi ni navedla časovnega okvira zahtevanih pogodb oziroma mandatnega obdobja, je GEN-I zgolj podredno navedel, da v kolikor se zahteva nanaša na mandatno obdobje od 16. 12. 2016 do 17. 11. 2021, pa v tem delu zahtevo zavrača. V pritožbi je prosilka navedla, da je zahtevala pogodbe, iz katere bi bile razvidne informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega zneska ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja oziroma drugega zakonitega zastopnika poslovnega subjekta ter nadalje dodala, da se GEN-I tudi sam šteje za zavezanca po 1. a členu ZDIJZ od 17. 5. 2021 dalje, zato je njena zahteva utemeljena tudi za informacije, ki so nastale pred marcem 2022, saj gre za informacije, kjer je podan prevladujoč javni interes.

Ker je prosilka tako v zahtevi kakor tudi v pritožbi izpostavila svoj položaj , z utemeljitvijo, da ji v tej vlogi pravica do zahtevane informacije pripada, IP poudarja, da v postopku po ZDIJZ status oz. položaj prosilke ni relevanten, kar pomeni, da ne vpliva na vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja. V kolikor zavezan organ oceni, da gre za informacije javnega značaja, delno ali v celoti, te predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na to, kdo je prosilec in zakaj zahtevano informacijo potrebuje. Navedeno velja seveda tudi obratno, ko zavezan organ ugotovi, da ne gre za informacije javnega značaja. To je bistvo obravnavane temeljne človekove pravice, da ne dela razlik med prosilci (načelo erga omnes), saj sicer ne bi mogli več govoriti o »informacijah javnega značaja«. Če prosilki zahtevane informacije pripadajo kot , pa ne gre za postopek po ZDIJZ, zato se IP do navedenega nima pristojnosti opredeljevati. 

Glede na vsebino zahteve in pritožbe IP primarno ugotavlja, da prosilka v pritožbi ne nasprotuje delnemu dostopu do pogodb, ki so ji bile posredovane. Poleg tega pa je v pritožbi izrecno navedla, da je iz samih pogodb želela pridobiti informacijo o višini dogovorjenega ali izplačanega zneska ali bonitete člana za poslovodstvo, kar je tudi prejela. To pomeni, da prekriti deli posredovanih pogodb niso predmet presoje tega pritožbenega postopka. Prosilka pa vztraja pri dostopu do omenjenih informacij iz pogodb, ki so nastale pred marcem 2022, pri čemer ne nasprotuje trditvi GEN-I, da se šteje za zavezanca od 17. 5. 2021 dalje.

Vsled navedenega so predmet presoje IP v tem postopku pogodbe poslovodstva GEN-I za obdobje od 17. 5. 2021 do marca 2022.

Kot je GEN-I utemeljeno pojasnil, IP pa ne vidi razloga, da temu ne bi sledil, je v obdobju od izteka mandata 17. 11. 2021 do pravnomočnosti sklepa o sodnem imenovanju dne 18. 3. 2022, GEN-I posloval brez poslovodstva, kar pomeni, da v tem obdobju zahtevana informacija ne obstaja, saj ni podan kriterij materializirane oblike. Pritožba prosilke je zato v tem delu neutemeljena.

Prosilka pa zahteva pogodbe poslovodstva GEN-I še za obdobje od 17. 5. 2021 do 17. 11. 2021, torej za obdobje, ko je bil GEN-I zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1. a členu ZDIJZ. Z vpogledom v predložene dokumente IP ugotavlja, da je GEN-I v tem obdobju razpolagal s pogodbami poslovodstva GEN-I za mandatno obdobje od 18. 11. 2016 do 17. 11. 2021. Pogodbe, ki so predmet presoje, so bile torej sklenjene z dr. Robertom Golobom, dr. Igorjem Koprivnikarjem, mag. Andrejem Šajnom, vse dne 15. 11. 2016 in z Danijelom Levičarjem dne 15. 12. 2013. Za Danijela Levičarja pa obstaja še dodatek št. 1 k pogodbi z dne 5. 8. 2019, za dr. Roberta Goloba in dr. Igorja Koprivnikarja pa Aneks št. 1 k z dne 10. 12. 2019.

Ali gre za informacije javnega značaja?

V skladu s 5. odstavkom 1.a čl. ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, le za tiste informacije, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je torej časovni vidik zavezanosti k transparentnosti vezal na »nastanek« dokumenta, ne pa na njegovo veljavnost. Povedano drugače, to pomeni, da če zahtevane informacije veljajo tudi še v času, ko je subjekt postal zavezanec po ZDIJZ, s tem ne pridobijo avtomatično statusa informacij javnega značaja, kot si to zmotno razlaga prosilka, temveč je treba vselej posebej ugotavljati, kakšen status je imel subjekt ob nastanku zahtevanih dokumentov. V obravnavanem primeru je torej ključno vprašanje, ali je bil GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, torej 15. 11. 2016, 15. 12. 2016, 5. 8. 2019 ter 10. 12. 2019 zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ.

Kot izhaja iz prakse IP in tudi sodne prakse, se je za navedeno obdobje, ki bistveno ne odstopa od zgoraj navedenih datumov, že ugotavljajo, ali je bil GEN-I takrat pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP se zato primarno sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018, na katero opozarja tudi GEN-I, s katero je sodišče pritrdilo stališču IP v odločbi št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017, da se družba GEN-I, na dan 8. 3. 2016, ko je nastala zahtevana informacija, ne šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da ni bila zavezanka po ZDIJZ. Navedeno je ključno iz razloga, ker je bila družba GEN-I takrat vpisana v javni register zavezancev (eRZIJZ), ki ga vodi AJPES, in na podlagi katerega se je, v skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ, vzpostavila domneva, da je družba zavezanka po ZDIJZ. IP je takrat ugotovil, da so bili podatki o višini deleža vpisanega kapitala Republike Slovenije za dne 3. 1. 2017 v višini 87,67760%, kot jih je izračunal AJPES in na podlagi katerega je bil izveden samodejen vpis v eRZIJZ, napačni. Lastniška struktura GEN-I je bila takrat naslednja:

- 50 % IG energetski sistemi d.o.o., ki je bila v 100  % lasti družbe Petrol d.d.,

- 50 % GEN energija d.o.o., ki je v 100 % lasti RS.

Pri čemer je IP na podlagi podatkov iz delniške knjige izračunal, da so osebe javnega prava v družbi Petrol d.d. na dan 8. 3. 2016 izvajale vpliv na delež v višini približno 34,49 %, na dan 23. 11. 2016 pa delež v višini približno 35,50%, kar pomeni, da delež na relevantna datuma ni znašal več kot 50%, posledično se navedena deleža nista mogla upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v GEN-I, oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na GEN-I v smislu določb 1.a člena ZDIJZ. Omenjeno ugotovitev IP je sodišče v zgoraj navedeni sodbi potrdilo in jasno poudarilo, da »ker pri družbi Petrol osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva, posledično temu nimajo vpliva tudi pri gospodarski družbi IG energetski sistemi d.o.o., ki je v 100% lasti Petrola. Ker je na podlagi že citirane določbe družbene pogodbe potrebno za vse odločitve tako soglasje družbe GEN d.o.o. in hkratno soglasje družbe IG energetski sistemi d.o.o. (kjer osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva), osebe javnega prava v nobenem primeru ne morejo imeti prevladujočega vpliva pri GEN-I.«

Kljub omenjeni pravnomočni odločitvi sodišča, se podatki v registru zavezancev (eRZIJZ), ki ga vodi AJPES, glede statusa GEN-I za navedeno obdobje niso spremenili, kar je IP ugotovil v svoji odločbi št. 09021-3/2022/9 z dne 27. 5. 2022, saj je bilo tudi v času odločanja v navedeni zadevi s postavitvijo na stanje na dan 3. 1. 2017, delež lastništva RS identičen kot v času odločanja IP v letu 2017 (t.j. 87,67760%), zaradi česar po oceni IP ni dvoma, da se izračunavanje »lastniške strukture vpisanega deleža« Republike Slovenije, kot ga izvaja AJPES^[3] v registru zavezancev, ni spremenilo, zato IP omenjenega izračuna, ki je dostopen na spletni strani AJPES, v registru zavezancev (eRZIJZ), ne more upoštevati oziroma mu ne more slediti niti v tem postopku ugotavljanja, ali je bil GEN-I v času, ko so nastale zahtevane informacije, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. IP poudarja, da samo dejstvo, da je določena pravna oseba vpisana v register zavezancev eRZIJZ, ki ga vodi AJPES, še ne pomeni, da je dejansko zavezana za dostop po ZDIJZ. Gre namreč za domnevo, ki jo je mogoče izpodbijati, saj je ugotavljanje zavezanosti sestavni del postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To zlasti velja v primeru, kot je obravnavani, ko GEN-I s sklicevanjem na pravnomočno odločbo IP in sodbo Upravnega sodišča RS v povezavi z izpiski o lastniški strukturi, dokazuje in izpodbija, da v času, ko so nastale zahtevane informacije ni bil zavezanec po ZDIJZ.

Z vpogledom v poslovni register in v pojasnilo GEN-I z dne 16. 3. 2023, s predloženimi zgodovinskimi izpiski iz AJPES o lastniških deležih GEN-I, IP ugotavlja, kot sledi:

-       Dne 15. 11. 2016 je bila lastniška struktura GEN-I sledeča:

• 50% delež v lasti GEN energija d.o.o., ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
• 50% delež v lasti IG energetski sistemi d.o.o, ki je bil na navedeni datum v 100% lastništvu družbe Petrol d.d.

IP ugotavlja, da gre za identično lastniško strukturo, kot je bila ugotovljena v odločbi IP št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018, kar pomeni, da GEN-I na navedeni datum nedvomno ni bil zavezanec po ZDIJZ.

-       Dne 15. 12. 2016 je bila lastniška struktura družbe GEN-I sledeča:

• 50% delež v lasti GEN energija d.o.o., ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
• 50% delež v last: GEN-EL naložbe d.o.o, ki je bil na navedeni datum v lastništvu naslednjih družbenikov:
  • 25% delež v lasti GEN energija d.o.o, ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
  • 25% delež v lasti IG energetski sistemi d.o.o., ki je bil na navedeni datum v 100% lastništvu družbe Petrol d.d.
  • 25% delež glasovalnih pravic in 22,5% delež v osnovnem kapitalu v lasti Elektro Ljubljana d.d., ki je bila na navedeni datum v 79,5% lastništvu države
  • 25% delež glasovalnih pravic in 27,5% delež v osnovnem kapitalu v lasti GEN-I, d.o.o.

-       Dne 5. 8. 2019 in 10. 12. 2019 je bila lastniška struktura družbe GEN-I sledeča:

• 50% delež v lasti GEN energija d.o.o, ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
• 50% delež v lasti GEN-EL naložbe d.o.o., ki je bil na navedeni datum v lastništvu naslednjih družbenikov

o    25%delež v lasti Elektro Ljubljana d.d., ki je bila na navedeni datum v79,5% lastništvu države

• • 25% delež v lasti GEN energija d.o.o. , ki je bila na navedeni datum v 100% lastništvu države
  • 25%deležvIastiGEN-l, d.o.o.
  • 16%delež v lasti Sklada obrtnikov in podjetnikov, ki je bil na navedeni datum oblikovan kot vzajemna družba, ki deluje izključno v interesu in v korist  svojih članov, tj obrtnikov in podjetnikov, ki preko vlaganja v sklad varčujejo ali se pokojninsko zavarujejo
  • 9% delež v lasti Gorenjska banka d d , v kateri je imela na navedeni datum AIK banka, a.d , Beograd v lasti 91,7% delnic, preostalih 8,3% pa je bilo lastnih delnic Gorenjske banke d.d.

Glede na navedeno je v vseh zgoraj navedenih časovnih opredelitvah (z izjemo dne 15. 11. 2016), ki so relevantne za obravnavani primer, nesporno, da je bila družba GEN-I v lastniški strukturi dveh družbenikov: GEN energija in GEN-EL, v enakih 50% deležih. To pomeni, da RS v kapitalu GEN-I sama ni bila neposredno udeležena, saj sama ni bila neposredna imetnica kakršnega koli deleža v GEN-I. Nadalje ni dvoma, da ima RS 100% poslovni delež v družbeniku GEN energija d.o.o., kar pomeni, da je navedena družba v večinski lasti osebe javnega prava. Ker pa 50% posredni delež RS v družbi GEN-I, glede na določbo 528. člena ZGD-1, ne šteje za večinski delež, je bilo treba nadalje ugotoviti, ali je bil drugi družbenik GEN-EL, ki ima 50% delež v GEN-I, v večinski lasti oseb javnega prava.

Namen zakonodajalca (ZDIJZ-C) je bil, da se pri izračunu posrednih deležev upoštevajo zgolj deleži tistih družb, ki so tudi same v večinski lasti oseb javnega prava. Povedano drugače, lastniški deleži RS v družbi GEN-EL, bi se kot posredni deleži upoštevali v družbi GEN-I le v primeru, da bi bila GEN-EL sama v večinski lasti osebe javnega prava. Če temu ni tako, se morebitni lastniški deleži RS v GEN-EL ne morejo prišteti k lastniškemu deležu RS v GEN-I. V obrazložitvi 2. člena ZDIJZ-C[4] je namreč navedeno, da bo šlo za prevladujoč vpliv tudi v primeru, kadar oseba javnega prava izvaja prevladujoč vpliv preko druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava (ki je v večinski lasti poslovnega subjekta v večinski lasti oseb javnega prava). V primeru, ko poslovni subjekt ni v večinski lasti oseb(e) javnega prava, je za ugotovitev morebitnega prevladujočega vpliva potrebna skrbna preučitev podatkov iz uradnih evidenc oziroma statuta družba in poslovnih poročil, iz katerih so razvidne morebitne glasovalne in druge pravice oseb javnega prava. 

Kot izhaja iz zgoraj navedenih lastniških deležev v GEN-EL (v navedenih časovnih opredelitvah), je bila RS večinsko udeležena v dveh družbenikih, in sicer v GEN energija (100%), ki predstavlja 25% delež in v Elektro Ljubljana (79,5%), ki prav tako predstavlja 25% delež, skupaj torej 50% osnovnega kapitala oz. glasovalnih pravic[5]. Ker omenjeni delež ne presega polovice skupnega obsega osnovnega kapitala (oz. glasovalnih pravic), RS preko teh dveh družb ni imela prevladujočega vpliva v družbi GEN-EL, kar pomeni, da sama ni bila v večinski lasti oseb javnega prava. Posledično pa RS ni imela večinskega deleža v GEN-I. Delež družbenika GEN-I, v višini 25% deleža, ki pripada družbi GEN-EL, namreč ni mogoče pripisati v »posredno imetništvo« RS, saj ima v razmerju do RS položaj odvisne družbe le družba GEN energija, ne pa tudi GEN-EL. Osebe javnega prava torej v GEN-EL na relevantne datume niso imele vpisanega večinskega deleža kapitala, zato se deleža GEN energija (25%) in Elektro Ljubljana (25%), skupaj v višini 50%, ne moreta upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v GEN-I oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na GEN-I v smislu določbe 1.a člena ZDIJZ.

IP ob tem še pojasnjuje, da je družba GEN-EL vpisana v eRZIJZ, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, in sicer na podlagi samodejnega vpisa iz uradih evidenc, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, pri čemer je v času odločanja za relevantne datume navedeno lastništvo RS v višini več kot 50% (dne 15.12. 2016 je delež 75,42250 %, dne 5.8.2019 je delež 65,65900 % in dne 10. 12. 2019 je delež 65,65900 %). Vendar pa IP omenjenemu deležu vpisa v eRZIJZ ne more slediti zaradi zgoraj navedene obrazložitve, da se lastniških deležev RS, za izpolnjevanje pogoja prevladujočega vpliva iz 1.a člena ZDIJZ, ne more enostavno seštevati, temveč se lahko upoštevajo zgolj deleži tistih družb, ki so tudi same v večinski lasti oseb javnega prava, kar je potrdilo tudi sodišče v sodbi št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018. Kot je IP ugotovil že v svoji pravnomočni odločbi št. 0902-22/2016 z dne 24. 1. 2017, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, je izračun oziroma formula, ki jo je uporabil AJPES, očitno napačna in ker ni dvoma, da se omenjena formula oz. izračun uporablja tudi v času obravnavanja konkretne pritožbe[6], IP nima utemeljenega razloga in pravne podlage, da bi vpisu deleža RS, kot ga prikazuje eRZIJZ, glede družbe GEN-EL, sledil, saj sama lastniška struktura GEN-EL, na relevantne datume, takšnega deleža RS ne izkazuje (obrazloženo zgoraj).

Po oceni IP pa glede družbe GEN-I za zgoraj navedene datume ni izpolnjen niti drugi kriterij za presojo prevladujočega vpliva iz 1. alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na pravico osebe javnega prava do nadzora večine ali imenovanje več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa (nadzornega sveta GEN-I nima). Pri tem je treba izhajati iz konceptualne ureditve članskih razmerij v družbi GEN-I, ki temelji na enakopravni zastopanosti obeh družbenikov in izhaja iz Družbene pogodbe. Odraža se npr. v izenačenosti glasovalnih pravic (3. odstavek 23. čl. Družbene pogodbe) in s tem, da skupščina vse odločitve sprejema s soglasjem (24. čl. Družbene pogodbe). Enako velja glede imenovanja poslovodstva družbe in izhaja iz ureditve po Družbeni pogodbi GEN-I.

GEN-I je torej na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na dostop do pogodb poslovodstva za mandatno obdobje, ki je veljalo še v času zahteve prosilke torej od 17. 5. 2021 do 17. 11. 2021, saj je izkazal, da na dneve nastanka zahtevanih informacij ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonsko domnevo iz tega člena je GEN-I torej uspešno izpodbil. Po oceni IP je pri tem ključna ugotovitev, da koncept dveh enakovrednih družbenikov v GEN-I, tudi v okviru konkretne presoje na relevantne datume, bistveno ne odstopa od ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je potrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. IU 350/2017-2, da pogoji iz drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ glede prevladujočega vpliva, niso podani in da GEN-I na relevantne datume ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Ker torej pri GEN-I na relevantne datume ne gre za subjekt, ki bi bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in torej takrat družba GEN-I ni bila zavezana po ZDIJZ, se IP nadalje ni opredeljeval, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, prav tako se ni opredeljeval do obstoja javnega interesa, ki ga je zatrjevala prosilka, saj za tovrstno presojo IP ni imel pravne podlage.

IP je na podlagi vsega navedenega in dokumentacije, ki jo hrani v zadevi, ugotovil, da je prosilka zahtevala informacije od subjekta, ki v trenutku nastanka zahtevanih dokumentov (kot to določa 5. odstavek 1.a člena ZDIJZ), ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ niti ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, zato je pritožba prosilke neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odločba IP št. 0902-22/2016/9 z dne 24. 1. 2017 v povezavi s sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018 ter odločba IP št. 09021-3/2022/9 z dne 27. 5. 2022

[2] Sodbi Upravnega sodišča RS opr. št.: IU 1992/2010 z dne 28. 9. 2011 in IU 1257/2011 z dne 25. 4. 2012

[3] Več o načina izračuna neposrednih in posrednih deležev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava, kot ga uporablja AJPES, je v odločbi IP št. 0902-22/2016/9 z dne 24. 1. 2017, v kateri je IP povzel pojasnilo AJPES glede vpisa zavezancev v eRZIJZ  https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605091cb1edcc

.

[4] Gre za člen, ki se nanaša na 1.a člen ZDIJZ.

[5] V skladu s tretjim odst. 23. čl. Družbene pogodbe ima vsak odstotek prevzetega osnovnega vložka posamezni družbenik v skupščini družbe po en glas.

[6] IP je opravil preizkus za družbo GEN-I, kot je obrazloženo v odločbi, za dan 3. 1. 2017 v višini 87,67760%, kar je Upravno sodišče potrdilo, da prikazan delež v eRZIJZ ni točen.