prosilec - Gen-i d.o.o.

Številka: 09021-1/2026/7

Datum: 25. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 2. 2. 2026, zoper zavrnilni odgovor GEN-I d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško, (v nadaljevanju zavezanec), št. 63/2026/MVG z dne 19. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 2. 2. 2026 zoper zavrnilni odgovor GEN-I d.o.o., št. 63/2026/MVG z dne 19. 1. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)            Prosilka je dne 29. 8. 2025 pri zavezancu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosila za posredovanje podatkov o vseh plačilnih transakcijah, izvršenih v breme računov naslednjih družb v Skupini GEN-I:

- GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o. , od junija 2022 do vključno junija 2023;

- GEN-I SONCE, energetske storitve, d.o.o.,     od decembra 2021 do vključno junija 2025;

- GEN-I ESCO, pametna energija, d.o.o.,          od decembra 2021 do vključno junija 2025;

- ELEKTRO ENERGIJA, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.,           od decembra 2021 do vključno junija 2025;

- SOL NAVITAS INVESTICIJE, sončne elektrarne, d.o.o.,          od decembra 2021 do vključno junija 2025;

- GEN-I OVE 1, družba za razvoj samooskrbnih projektov, d.o.o.,          od ustanovitve (julij 2024) do vključno junija 2025;

- GEN-I INVEST, družba za upravljanje z OVE investicijami, d.o.o.,        od ustanovitve (avgust 2024) do vključno junija 2025;

- R-Energy 1, projektna družba za izgradnjo in prodajo OVE, d.o.o.,       od ustanovitve (december 2024) do vključno junija 2025;

- R-Energy 2, projektna družba za izgradnjo in prodajo OVE, d.o.o.       , od ustanovitve (marec 2025) do vključno junija 2025;

- Invest OVE 1, družba za obnovljive vire energije in energetske rešitve, d.o.o., od ustanovitve (aprila 2025) do vključno junija 2025.

Prosilka je zahtevala tudi posredovanje anonimiziranih podatkov o izplačilih plač za zaposlene v družbah skupine Gen-I, ki bi morali biti javno objavljeni prek aplikacije, ki jo upravlja UJP, a niso. Prosilka je prosila te podatke za družbo Gen-I in vse družbe v skupini, ki so zavezanke po ZDIJZ, ter za vso obdobje zavezanosti (od decembra 2021, razen če je družba nastala kasneje, do dneva, ko bo zavezanec podatke posredoval).

(2)            Na zahtevo prosilke je zavezanec odgovoril z odgovorom št. 737/2025/MVG z dne 26. 9. 2025, zoper katerega je vložila prosilka pritožbo, na podlagi katere je IP z odločbo št. 09021-10/2025/2 z dne 17. 12. 2025 zadevo zavezancu vrnil v ponovni postopek.

(3)            Zavezanec je v ponovnem postopku z odgovorom št. 63/2026/MVG z dne 19. 1. 2026 zahtevi prosilke delno ugodil v delu, ki se nanaša na podatke o izplačanih plačah članom poslovodnih organov, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil. Zavezanec je pojasnil, da podaja celovit odgovor za vse družbe v Skupini GEN-I, na katere se zahteva nanaša. Zavezanec ter njegove hčerinske družbe, ki jih navaja prosilka v zahtevi, štejejo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določila 1.a člena ZDIJZ, pri katerih posledično informacije javnega značaja predstavljajo zgolj informacije, ki so taksativno naštete v 4.a členu ZDIJZ. Kot je v svojih odločbah večkrat poudaril že IP, temu pa je pritrdilo tudi Ustavno sodišče, je določba 4.a člena ZDIJZ, vezano na informacije javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče ekstenzivno razlagati. Glede na to, da so torej informacije javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjene za opravljanje njegove osnovne dejavnosti, posledično informacij, ki presegajo zakonsko opredeljen taksativni nabor, od subjektov pod prevladujočim vplivom ni mogoče zahtevati, kar je bilo prav tako že večkrat nedvoumno potrjeno tako s strani IP kot tudi sodne prakse. Prosilka je v zahtevi zaprosila za posredovanje podatkov o vseh plačilnih transakcijah, izvršenih v breme računov nekaterih družb v Skupini GEN-I, pri čemer je svojo zahtevo omejila zgolj časovno, ne pa tudi po morebitnih drugih razlikovalnih elementih. Zahtevane informacije so po svoji naravi izključno finančne informacije, prav te pa so z vidika celotne Skupine GEN-I bistvenega pomena z vidika zagotavljanja ustrezne podlage za sprejemanje poslovnih in investicijskih odločitev, sprotnega spremljanja uspešnosti poslovanja ter zagotavljanja pravočasnosti, zanesljivosti, enovitosti in skladnosti na ravni konsolidiranih finančnih izkazov. Iz vseh zgoraj navedenih razlogov ima matična družba vpogled tudi v podatke o transakcijah v breme posameznih hčerinskih družb. Zahtevane informacije se nahajajo v materializirani obliki podatkovnih baz — excel preglednic, ki se ločeno vodijo ne le za posamezno družbo, temveč tudi za posamezen transakcijski račun te družbe matična družba GEN-I, d.o.o. ima na primer pri bankah v Sloveniji aktivnih 16 transakcijskih računov, preko katerih se izvajajo tudi transakcije v breme, vsaka od odvisnih družb pa najmanj vsaj še po en aktiven transakcijski račun. Glede na frekvenco transakcij se podatki nahajajo v ločenih preglednicah za različno dolga časovna obdobja, bodisi mesečna obdobja (v primerih manjšega števila transakcij) do dnevnih obdobij v primerih transakcijskih računov matične družbe, kjer se v dnevu na posameznem transakcijskem računu lahko beleži tudi več sto transakcij. Transakcije imajo svojo podlago oziroma izvirajo iz najširšega možnega spektra pogodbenih razmerij, v katera je vpeta posamezna družba iz naslova svojega delovanja in nastopanja na trgu in zajemajo tako plačila vezana na opravljanje osnovnih dejavnosti, vključno s transakcijami družbam v okviru Skupine ter vse transakcije, vezane na t.i. pomožne oziroma podporne dejavnosti, ki so nujne za poslovanje zavezanca na trgu. Glede na to, da je prosilka podala nedoločno oz. pavšalno oblikovano zahtevo za posredovanje podatkov o vseh plačilnih transakcijah, izvršenih v breme navedenih 10 družb v Skupini v zgoraj opredeljenih časovnih obdobjih, se po sami naravi zadeve znotraj množice vseh transakcij nahaja tudi omejeno število tistih transakcij, ki pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava štejejo za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Posledično je treba odgovoriti na vprašanje, ali je zahtevi prosilke mogoče ugoditi na način delnega dostopa, to je s posredovanjem tistih podatkov, ki v smislu 4.a člena ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja. V zvezi s tem je zavezanec preveril, ali razpolaga z dokumentom, ki vsebuje zgolj tiste podatke, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja in so prosilcem dostopni pri zavezancih na podlagi podane zahteve po devetem odstavku 10.a člena ZDIJZ oziroma ali je mogoče takšen dokument ustvariti v okviru preprostega postopka tako, da je podatke, kot jih zahteva prosilka, iz računalniške baze podatkov mogoče priklicati z relativno enostavnim postopkom. Četrti odstavek 5. člena ZDIJZ namreč jasno določa, da zavezanec za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb. Odgovor na obe vprašanji je nedvomno negativen. Kot že opisano, se v datotekah beležijo osnovni podatki o vseh transakcijah, ne glede na dejstvo, ali izhajajo iz taksativno naštetih poslov iz 4.a člena ZDIJZ in ne glede na to, ali so nastali v okviru izvajanja glavne dejavnosti ali podpornih oziroma pomožnih funkcij, in tega z avtomatično obdelavo tudi ni moč ugotoviti, saj je pri »namenu« pogosto navedeno zgolj »plačilo računa XX« ali zgolj številka računa/pogodbe, kar pomeni, da odpadejo takšne možnosti avtomatične obdelave podatkov, s pomočjo katerih bi lahko na enostaven in hiter način mogoče priti do želenega nabora zahtevanih informacij. Na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja po devetem odstavku 10.a člena ZDIJZ lahko prosilci od zavezancev pridobijo nadaljnje podatke zgolj v zvezi s konkretno določenimi transakcijami, ki se objavljajo v skladu z 10.a členom ZDIJZ. Navedena določba ni namenjena splošnemu ali neomejenemu zbiranju podatkov, temveč omogoča dopolnitev že objavljenih informacij za natančno opredeljene primere, pri čemer zakon ne predvideva pridobivanja podatkov brez vnaprej opredeljenega predmeta zahteve z namenom naknadnega in selektivnega presojanja, katere informacije bi lahko bile za prosilca zanimive, temveč zagotavljanju preglednosti že objavljenih in individualno določljivih transakcij. Tudi po mnenju IP je namen devetega odstavka 10.a člena ZDIJZ ravno v tem, da se prosilci obrnejo k posameznim zavezancem, ki morajo na podlagi posamične zahteve konkretno presojati, ali posamezen podatek predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ. V predmetnem postopku bi to pomenilo izvedbo ročnega pregleda znatno preko 100.000 transakcij, v okviru katerega bi bilo treba preveriti, ali posamezna transakcija izhaja iz posla, ki po svoji naravi sodi v okvir taksativno naštetih poslov iz 4.a člena ZDIJZ in ali informacije predstavljajo javno dostopne informacije po 6.a členu ZDIJZ. Upoštevaje, da je družba GEN-I, d.o.o. (in posledično odvisne družbe v Sloveniji) zavezanec za dostop do informacij javnega značaja postala šele na podlagi sprememb lastniške strukture v maju 2021, bi bilo dodatno treba preveriti še, ali transakcije morda ne temeljijo na pogodbenih razmerjih, nastalih v obdobju, ko družba še ni štela za zavezanca po ZDIJZ in posledično prav tako ne predstavljajo informacije javnega značaja. Glede na visoko število transakcij, ki so jih v zahtevanem obdobju v okviru svojega poslovanja izvedle družbe v Skupini, glede katerih prosilka zahteva posredovanje podatkov, je nemogoče oceniti okvirno število delovnih ur, ki bi jih zaposleni za takšen postopek potrebovali, nedvomno pa bi izvedba opisanega pregleda za zavezanca predstavljala izjemno nesorazmerno kadrovsko in časovno obremenitev in nesorazmeren napor izven preprostega postopka, česar pa zavezanec v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ ni dolžan storiti. Glede na navedeno je treba zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na dostop do informacij o plačilnih transakcijah v celoti zavrniti in se zavezanec ni dodatno konkretno opredeljeval do vprašanj, katere posamezne informacije spadajo med informacije iz 4.a člena ZDIJZ in ali gre v tem okviru za morebitne zakonske izjeme, kot npr. poslovno skrivnost ipd. V nadaljevanju se je zavezanec opredelil do dela zahteve, ki se nanaša na podatke o izplačilih plač za zaposlene v družbah Skupine v anonimizirani obliki. Tudi do informacij o izplačanih plačah zaposlenim v družbah v Skupini GEN-I ima zavezanec dostop, saj slednje prav tako predstavljajo finančne informacije in ima posledično zavezanec dostop tudi do podatkovnih baz tovrstnih transakcij. Prosilka v delu svoje zahteve, v katerem prosi za posredovanje podatkov o izplačilih plač za zaposlene v družbah Skupine, navaja, da bi ti »morali biti tudi javno objavljeni prek aplikacije, ki jo upravlja UJP, a niso«. Zavezanec je povzel prvi in drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ in ugotovil, da glede na navedene določbe od zahtevanih podatkov o izplačilih plač za zaposlene v zavezancu in ostalih družbah v Skupini informacijo javnega značaja predstavljajo le podatki o izplačilih plač članom poslovodnih organov subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zaradi česar je le v tem delu mogoče ugoditi prosilkini zahtevi za dostop do zahtevanih podatkov v obliki delnega dostopa, v delu njene zahteve, ki se nanaša na izplačane plače ostalih zaposlenih, pa njena zahteva ni utemeljena (ne gre namreč za podatke iz poslov, navedenih v 4.a členu ZDIJZ). Podatke o izplačanih plačah članom poslovodnih organov družb, ki predstavljajo informacije javnega značaja in so sicer tudi javno objavljene, je zavezanec poslal prosilki, in sicer za družbe GEN-I, d.o.o., GEN-I-SONCE d.o.o. ter GEN-I-INVEST d.o.o. Pri ostalih odvisnih družbah, ki so navedene v vlogi prosilke, ni dogovorjeno posebno nadomestilo za opravljanje funkcije direktorja in torej podatek o izplačanih plačah poslovodjem teh družb ne obstaja in ga posledično tudi ni mogoče posredovati. Zavezanec je poudaril, da niso vsi podatki o izplačanih plačah za vse zaposlene pri zavezancu informacije javnega značaja, ampak le tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz 4.a člena ZDIJZ. Razkritje tovrstnih podatkov, v delu ko ne gre za prejemke poslovodnih oseb, bi pomenilo tudi neupravičeno poseganje v tržno izjemno občutljive podatke o poslovanju posameznih gospodarskih subjektov, kar je zavezanec podrobno utemeljil in zaključil, da je s tem podana tudi izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena. Upoštevaje vse predhodno navedeno je zavezanec zahtevi prosilke za dostop do podatkov o izplačanih plačah deloma ugodil v delu, v katerem podatki skladno s 4.a členom ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja, v preostalem delu pa je bilo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja skladno z določili 26. člena ZDIJZ treba zavrniti.

(4)            Zoper zavrnilni odgovor zavezanca št. 63/2023/MVG z dne 19. 1. 2026 je prosilka dne 2. 2. 2026 pri IP vložila pritožbo. Glede odločitve zavezanca o dostopu do plačilnih transakcij je prosilka pojasnila, da je do zahteve prišlo zaradi neizvajanja prvega do četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ, to je zaradi neobjavljanja plačilnih transakcij v aplikaciji TZIJZ (transakcije zavezancev informacij javnega značaja). Dejstvo, da so bile za družbe v skupini GEN-I plačilne transakcije v aplikaciji TZIJZ objavljene šele od julija 2025 dalje, pomeni, da je bilo neizvajanje 10.a člena ZDIJZ odpravljeno zgolj za naprej, hkrati pa potrjuje, da stanje pred julijem 2025 ni bilo skladno z določbami ZDIJZ. Ker neobjava podatkov ni bila odpravljena za nazaj, podatki o plačilnih transakcijah za obdobje od ustanovitve posamezne družbe v skupini GEN-I, do vključno junija 2025, niso objavljeni. Prav tako niso objavljeni podatki na spletnih straneh zavezancev (hčerinskih družb družbe GEN-I) v skladu z enajstim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, za kar so odgovorne posamezne družbe same. Posledično je nemogoče določiti konkretne transakcije, za katere bi lahko prosilka zaprosila za dodatne podatke. Povedano drugače: ker podatki niso objavljeni niti na spletnih straneh družb v skupini GEN-I niti v aplikaciji TZIJZ, zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče natančneje specificirati. V zvezi z zatrjevanim nesorazmernim naporom pri pridobivanju podatkov o plačilnih transakcijah oziroma informacij javnega značaja je prosilka poudarila, da deveti odstavek 10.a člena ZDIJZ določa, da so podatki o plačilnih transakcijah, ki ustrezajo pogojem iz 4.a člena ZDIJZ, dostopni pri zavezancih. Poleg tega enajsti odstavek 10.a člena ZDIJZ zavezanca izrecno zavezuje k njihovi objavi. Gre torej za podatke, ki bi morali biti že pripravljeni za objavo, in ne bi smeli zahtevati dodatne obdelave, ustvarjanja novih informacij ali predstavljati nesorazmernega napora. Prosilka je poudarila še, da zavezanec pri utemeljevanju nesorazmernega napora ne upošteva dejstva, da je sam prevzel vlogo zastopnika vseh družb v skupini GEN-I, za katere so zahtevani podatki. Če zavezanec obravnava zahteve za več različnih subjektov združeno, je obseg zahteve večji, kot če bi posamezna družba vsako zahtevo presojala ločeno. Pri vsaki izmed družb v skupini GEN-I je bilo jasno navedeno tudi obdobje, za katero so bili zahtevani podatki, zato zahteve za posamezno družbo ni mogoče šteti za nesorazmerno obsežno. Glede zahtevanih podatkov o plačah je prosilka navedla, da je zavezanec posredoval podatke o izplačanih plačah članom poslovodnih organov za družbe GEN-I d.o.o., GEN-I SONCE d.o.o. in GEN-I INVEST d.o.o., saj so ti podatki javno objavljeni. Za preostale odvisne družbe pa navaja, da posebno nadomestilo za opravljanje funkcije direktorja ni dogovorjeno, da podatek zato ne obstaja in ga torej ni mogoče posredovati. V zvezi s tem je prosilka poudarila, da prvi odstavek 4.a člena ZDIJZ kot informacijo javnega značaja določa podatek o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka zastopnika poslovnega subjekta, ne glede na poimenovanje prejemka ali njegovo pravno podlago. Na podlagi odgovora zavezanca se zato postavlja vprašanje, ali je treba navedbe razumeti tako, da zastopniki oziroma direktorji družb GEN-I ESCO d.o.o., ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., SOL NAVITAS INVESTICIJE d.o.o., GEN-I OVE 1 d.o.o., R-Energy 1 d.o.o., R-Energy 2 d.o.o. in Invest OVE 1 d.o.o. za opravljanje svoje funkcije sploh niso prejeli nobenega prejemka, oziroma da za svoje delo sploh niso plačani. Zato prosilka prosi za posredovanje podatkov o prejemkih zastopnikov navedenih družb.

(5)            IP je z dopisom št. 09021-1/2026/2 z dne 5. 2. 2026 zavezanca seznanil s pritožbo in pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Zavezanec je odgovoril z dopisom št. 204/2026/MVG z dne 26. 2. 2026, v katerem je navedel, da se zahtevane informacije nahajajo v materializirani obliki podatkovnih baz — excel preglednic, ki se ločeno vodijo ne le za posamezno družbo, temveč tudi za posamezen transakcijski račun te družbe. Zavezanec je posredoval po en primer omenjenih excelovih tabel za družbo GEN-I, d.o.o. in za družbo GEN-I SONCE d.o.o. (v nadaljevanju »izpiska transakcij«). Iz priloženih izpiskov transakcij je razvidno, da ne s pomočjo opisa pod razdelkom »namen« oz. »note« v obeh dokumentih niti kako drugače ni mogoče razdvojiti transakcij, ki se nanašajo le na posle iz 4.a člena ZDIJZ in hkrati pomožne oziroma podporne dejavnosti posamezne družbe, saj se kot namen plačila (za družbo GEN-I, d.o.o. pod oznako »note«) v številnih primerih navaja kar sklicna številka oziroma referenca (npr. 22102010002), drugje pa besedni opis, iz katerega prav tako ni mogoče razbrati, na kateri posel se transakcija nanaša (npr. »Plačilo računa 0020854«, »Plačilo računa IR22010141084«, »RAGO25002451« »POSREDOVAN NALOG SEPA DB OBREM. RAČUN PRIDRUGI BANKIČV/P«, ipd. To pomeni, da bi bilo treba vsako plačilno transakcijo posebej ročno preveriti, šele po vsebinski identifikaciji vsake od njih ter podlage zanje, pa bi bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je posamezna transakcija vezana na izvajanje glavne dejavnosti družbe ali t.i. pomožne oziroma podporne dejavnosti, ki so nujne za poslovanje zavezanca na trgu in posledično lahko predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ ali ne. V naslednji fazi bi bilo nato pri identificiranih transakcijah iz skupine podpornih dejavnosti potrebno izvesti še dodatno preveritev, ali gre pri njih za javno dostopne informacije, ki so prosilcem dostopne na podlagi zahteve po devetem odstavku 10.a člena ZDIJZ ali pa so morda podane zakonske izjeme, zaradi katerih je treba prosilcu dostop zavrniti. Takšen postopek bi bil izjemno zamuden, pri čemer je potrebno upoštevati tudi, da sta družbi GEN-I, d.o.o. in GEN-I SONCE d.o.o., pa seveda tudi preostale družbe, imetnice več transakcijskih računov, kar pomeni, da je plačilnih transakcij na posamezen dan še več, kot primeroma izkazano v priloženih dokumentih. V nadaljevanju je zavezanec glede prejemkov članov organov družb pojasnil, da nobena od družb GEN-I ESCO d.o.o., ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., SOL NAVITAS INVESTICIJE d.o.o., GEN-I OVE 1 d.o.o., R-Energy 1 d.o.o., R-Energy 2 d.o.o. in Invest OVE 1 d.o.o. nima ne nadzornega organa ne organa upravljanja niti drugega zastopnika, ampak le direktorja kot poslovodni organ, kar je razvidno tudi iz podatkov sodnega registra. S tem je pojmovno izključen obstoj prejemkov »članov organov upravljanja, drugih zastopnikov poslovnega subjekta in članov nadzornega organa«. Kar zadeva prejemke poslovodij navedenih družb, pa je zavezanec pojasnil, da za opravljanje funkcije direktorja predmetnih družb ni dogovorjeno posebno nadomestilo in tako direktorjem teh družb v obdobju, ki ga omenja prosilka, niso bili izplačani nobeni prejemki. Zato podatkov o tem ni mogoče posredovati. Tovrstna praksa je sprejet poslovni model vodenja oziroma družb v več skupinah podjetij, kjer člani uprave matične družbe ne prejemajo plačila za opravljanje funkcije direktorjev v hčerinskih družbah ali posebnih namenskih družbah (SPV-jih). V nadaljevanju se je zavezanec podrobno opredelil še do posameznih pritožbenih navedb.  

Pritožba ni utemeljena.

(6)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor oziroma odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)            Pisni odgovor zavezanca se šteje kot zavrnilna odločba (četrti odstavek 26.a člena ZDIJZ) in IP ugotavlja, da prosilka izpodbija 2. in 3. točko zavrnilnega odgovora zavezanca št. 63/2026/MVG z dne 19. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani odgovor) v celoti.

(8)            IP uvodoma še pojasnjuje, da ZDIJZ v drugem odstavku 9. člena določa, da lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da lahko tudi več poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določi eno uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja, kar se je zgodilo v obravnavani zadevi. Zavezanec je torej na navedeni pravni podlagi izpodbijani odgovor izdal za vse zavezance (hčerinske družbe), na katere se je nanašala zahteva prosilke. Zato pritožbena navedba, da »če zavezanec obravnava zahteve za več različnih subjektov združeno, je obseg zahteve večji, kot če bi posamezna družba vsako zahtevo presojala ločeno« ni pravno relevantna za odločitev v tej zadevi.

Glede zahteve za posredovanje podatkov o izplačanih plačah

(9)            Prosilka je zahtevala posredovanje anonimiziranih podatkov o izplačilih plač za zaposlene v družbah skupine Gen-I, ki bi morali biti javno objavljeni prek aplikacije, ki jo upravlja UJP, a niso. Prosilka je prosila te podatke za zavezanca in vse družbe v skupini, ki so zavezanke po ZDIJZ, ter za vso obdobje zavezanosti (od decembra 2021, razen če je družba nastala kasneje, do dneva, ko bo zavezanec podatke posredoval).

(10)         Z izpodbijanim odgovorom je zavezanec ugodil zahtevi prosilke glede podatkov o izplačanih plačah članom poslovodnih organov družb, in sicer za družbe GEN-I, d.o.o., GEN-I-SONCE d.o.o. ter GEN-I-INVEST d.o.o. Glede ostalih podatkov o izplačanih plačah članom poslovodnih organov je pojasnil, da pri ostalih odvisnih družbah, ki so navedene v vlogi prosilke, ni dogovorjeno posebno nadomestilo za opravljanje funkcije direktorja in torej podatek o izplačanih plačah poslovodjem teh družb ne obstaja in ga posledično tudi ni mogoče posredovati. Prosilka v pritožbi postavlja vprašanje, ali je treba te navedbe razumeti tako, da zastopniki oziroma direktorji družb GEN-I ESCO d.o.o., ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., SOL NAVITAS INVESTICIJE d.o.o., GEN-I OVE 1 d.o.o., R-Energy 1 d.o.o., R-Energy 2 d.o.o. in Invest OVE 1 d.o.o. za opravljanje svoje funkcije sploh niso prejeli nobenega prejemka oziroma, da za svoje delo sploh niso plačani. Zato prosilka v pritožbi vztraja pri posredovanju podatkov o prejemkih zastopnikov navedenih družb.

(11)         V zvezi z zahtevanimi podatki o izplačanih plačah IP pojasnjuje, da niso informacije javnega značaja podatki o izplačanih plačah za vse zaposlene pri zavezancu in obravnavanih hčerinskih družbah.[1] To izhaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa. Glede na to, da prosilka vztraja le pri posredovanju podatkov o prejemkih zastopnikov (ne pa tudi ostalih zaposlenih) družb GEN-I ESCO d.o.o., ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., SOL NAVITAS INVESTICIJE d.o.o., GEN-I OVE 1 d.o.o., R-Energy 1 d.o.o., R-Energy 2 d.o.o. in Invest OVE 1 d.o.o., je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zavezanec oziroma njegove hčerinske družbe razpolagajo s temi informacijami. V postopkih na podlagi ZDIJZ namreč velja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je zavezanec v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(12)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezancev, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri zavezancu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca in njegovih hčerinskih družb, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali je pravilno in skladno s predpisi, da določene hčerinske družbe zavezanca nimajo dogovorjenega posebnega nadomestila za opravljanje funkcije direktorja. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri zavezancu v materializirani obliki. Ugotavljanje, zakaj ima zavezanec na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi morale vse hčerinske družbe imeti dogovorjeno posebno nadomestilo za opravljanje funkcije direktorja, je torej v pristojnosti drugih organov.[2]

(13)         IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji na podlagi pojasnil zavezanca v dopisu št. 090-0011/2024-7 z dne 28. 11. 2024 ugotovil, da nobena od družb GEN-I ESCO d.o.o., ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., SOL NAVITAS INVESTICIJE d.o.o., GEN-I OVE 1 d.o.o., R-Energy 1 d.o.o., R-Energy 2 d.o.o. in Invest OVE 1 d.o.o. nima ne nadzornega organa ne organa upravljanja niti drugega zastopnika, ampak le direktorja kot poslovodni organ, kar je razvidno tudi iz podatkov sodnega registra. S tem je pojmovno izključen obstoj prejemkov »članov organov upravljanja, drugih zastopnikov poslovnega subjekta in članov nadzornega organa«. Glede prejemkov poslovodij navedenih družb je zavezanec pojasnil, da za opravljanje funkcije direktorja teh družb ni dogovorjeno posebno nadomestilo in tako direktorjem teh družb v obdobju, ki ga navaja prosilka, niso bili izplačani nobeni prejemki. Zato podatkov o tem zavezanec ne more posredovati. Zavezanec je pojasnil, da je tovrstna praksa sprejet poslovni model vodenja oziroma družb v več skupinah podjetij, kjer člani uprave matične družbe ne prejemajo plačila za opravljanje funkcije direktorjev v hčerinskih družbah ali posebnih namenskih družbah (SPV-jih).  

(14)         Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam zavezanca, da ne razpolaga s podatki o izplačanih plačah, ki so predmet tega pritožbenega postopka. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da zavezanec teh podatkov prosilki ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Zavezanec je namreč v dopisu št. 204/2026/MVG z dne 26. 2. 2026 IP podrobno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, da ne razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti.

(15)         Iz vsega navedenega izhaja, da prosilkini zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi, saj zavezanec ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede zahteve za posredovanje podatkov o plačilnih transakcijah

(16)         Zavezanec je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje podatkov o vseh plačilnih transakcijah, izvršenih v določenem obdobju v breme računov desetih družb v Skupini GEN-I. Zavezanec je v obrazložitvi izpodbijanega odgovora pojasnil, da imajo zahtevane transakcije podlago oziroma izvirajo iz najširšega možnega spektra pogodbenih razmerij, v katera je vpeta posamezna družba iz naslova svojega delovanja in nastopanja na trgu, in zajemajo tako plačila, vezana na opravljanje osnovnih dejavnosti, vključno s transakcijami družbam v okviru Skupine ter vse transakcije, vezane na t.i. pomožne oziroma podporne dejavnosti, ki so nujne za poslovanje zavezanca na trgu. Glede na to, da je prosilka podala nedoločno oz. pavšalno oblikovano zahtevo za posredovanje podatkov o vseh plačilnih transakcijah, izvršenih v breme navedenih 10 družb v Skupini v določenih časovnih obdobjih, se po sami naravi zadeve znotraj množice vseh transakcij nahaja tudi omejeno število tistih transakcij, ki pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava štejejo za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. IP pritrjuje ugotovitvi zavezanca, da so informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom le tiste informacije, ki jih kot takšne določa 4.a člen ZDIJZ. IP poudarja, da je navedena določba jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[3] Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-12/2025, št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, ...), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 8. 2022 (točka 36 in 37). Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«. Z vpogledom v preglednici z izpiskom prometa na transakcijskem računu zavezanca in ene izmed hčerinskih družb je IP ugotovil, da dejansko vsebujeta različne vrste transakcij, kot je navedel že zavezanec v izpodbijanem odgovoru. IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je zahtevi prosilke mogoče ugoditi na način, da se jih posreduje le tiste podatke, ki na podlagi 4.a člena ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja.

(17)         Ker se prosilka sklicuje na deveti odstavek 10.a člena ZDIJZ, IP pojasnjuje, da ta določa, da so na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilcem podatki o plačilnih transakcijah iz 10.a člena, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja, dostopni pri zavezancih po tem zakonu. Navedena določba torej prosilcem na podlagi zahteve, vložene neposredno pri zavezancu, ne daje pravice dostopa do vseh podatkov o plačilnih transakcijah, s katerimi sicer razpolaga tudi organ, pristojen za javna plačila, temveč so zavezanci dolžni posredovati le informacije, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja. Kot že rečeno, so informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom le tiste informacije, ki jih kot takšne določa 4.a člen ZDIJZ, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov, oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(18)         IP na podlagi pojasnil zavezanca v izpodbijanem odgovoru in dopisu št. 204/2026/MVG z dne 26. 2. 2026 ugotavlja, da izpiski prometa na transakcijskih računih zavezanca in obravnavanih hčerinskih družb ne vsebujejo samo transakcij, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, ampak tudi vse ostale transakcije (npr. transakcije, ki se nanašajo na izvajanje osnovne dejavnosti na trgu, ki niso informacije javnega značaja). Ne zavezanec ne obravnavane hčerinske družbe pa ne razpolagajo z izpisi prometa na transakcijskih računih, ki bi vsebovale le informacije iz 4.a člena ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je mogoče na enostaven način iz obstoječih izpisov priklicati le informacije iz 4.a člena ZDIJZ.

(19)         Po pregledu vsebine izpiskov transakcij, ki jih je zavezanec priložil dopisu št. 09021-1/2026/2 z dne 5. 2. 2026, IP ugotavlja, da držijo navedbe zavezanca, da ni mogoče niti s pomočjo opisa pod razdelkom »namen« oz. »note« niti kako drugače razdvojiti transakcij, ki se nanašajo le na posle iz 4.a člena ZDIJZ in hkrati pomožne oziroma podporne dejavnosti posamezne družbe (ker posli, ki so jedro dejavnosti zavezanca, niso informacije javnega značaja, kot je pojasnjeno že zgoraj), ker se kot namen plačila v številnih primerih navaja kar sklicna številka oziroma referenca (npr. 22102010002), drugje pa besedni opis, iz katerega prav tako ni mogoče razbrati, na kateri posel se transakcija nanaša (npr. »Plačilo računa 0020854«, »Plačilo računa IR22010141084«, »RAGO25002451« »POSREDOVAN NALOG SEPA DB OBREM. RAČUN PRIDRUGI BANKIČV/P«, ipd). Posledica takšnega beleženja prometa na transakcijskih računih je, da odpadejo kakršnekoli možnosti avtomatične obdelave podatkov, s pomočjo katerih bi bilo na enostaven in hiter način mogoče priti do želenega nabora zahtevanih informacij. Kot je pojasnil zavezanec, bi bilo zato treba vsako plačilno transakcijo posebej ročno preveriti, šele po vsebinski identifikaciji vsake od njih ter podlage zanje pa bi bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je posamezna transakcija vezana na izvajanje glavne dejavnosti družbe ali t.i. pomožne oziroma podporne dejavnosti, ki so nujne za poslovanje zavezanca na trgu in posledično lahko predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ ali ne. V naslednji fazi bi bilo nato pri identificiranih transakcijah iz skupine podpornih dejavnosti treba izvesti še dodatno preveritev, ali so morda podane zakonske izjeme, zaradi katerih je treba prosilcu dostop zavrniti. Takšen postopek bi bil izjemno zamuden, pri čemer je treba upoštevati tudi, da so obravnavane družbe imetnice več transakcijskih računov, kar pomeni, da je plačilnih transakcij na posamezen dan še več, kot primeroma izkazano v priloženih dokumentih. Kot je zavezanec navedel v izpodbijanem odgovoru, bi to pomenilo izvedbo ročnega pregleda znatno preko 100.000 transakcij.

(20)         Zavezanec bi torej moral, da bi pridobil vse podatke, ki jih zahteva prosilka in so hkrati informacije javnega značaja na podlagi 4.a člena ZDIJZ, vsebinsko analizirati vsako plačilno transakcijo posebej in na podlagi ugotovitev analize zabeležiti podatke na način, da bi (vsaj delno) ugodil zahtevi prosilke. Na ta način bi zavezanec ustvaril več novih zbirk podatkov, česar po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v obravnavni zadevi, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente zavezanec ima, temveč, ali je zavezanec dolžan, da bi vsaj delno ugodil zahtevi prosilke, vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral vse relevantne izpiske prometa na posameznih transakcijskih računih in pripravil več novih zbirk podatkov. Gre namreč za to, da bi zavezanec moral po vsebinskih kriterijih, kot jih določa 4.a člen ZDIJZ, pripraviti zbir podatkov, ki so informacije javnega značaja, kar pa že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Smiselno enako stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča. Denimo, v sodbi št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010 je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je zahteval prosilec. Dalje, iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015 izhaja, da mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna.

(21)         Da priprava dokumenta, ki bi vseboval le informacije javnega značaja, za zavezanca ni relativno enostavna, izhaja iz zgoraj opisanega postopka analize obstoječih izpisov prometa na posameznih transakcijskih računih, ki bi ga moral izvesti zavezanec. Tega postopka ni mogoče izvesti hitro, kar izhaja iz podrobnih pojasnil zavezanca v dopisu št. 09021-1/2026/2 z dne 5. 2. 2026. Ugotovljeno je namreč bilo, da bi zavezanec za namen (delne) ugoditve zahtevi prosilke moral posamično analizirati preko 100.000 plačilnih transakcij. Takšen obseg dela zagotovo ne predstavlja relativno hitre in enostavne priprave novega dokumenta, poleg tega pa nedvomno pomeni tudi oviro za izvajanje drugih nalog zavezanca, ki jih ta oseba ne bi mogla izvajati v času priprave novega dokumenta, ki bi vseboval del podatkov, ki so predmet zahteve prosilke.

(22)         V obravnavani zadevi torej ne gre za to, da zavezanec z morebitnimi dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane informacije, ne razpolaga, temveč za to, da zavezanec iz razpoložljivih dokumentov (ki vsebujejo informacije javnega značaja in hkrati informacije, ki niso informacije javnega značaja), ki vsebujejo zahtevane informacije, na hiter in enostaven način ne more priklicati informacij javnega značaja, vsebinsko pregledovanje oziroma analiziranje posameznih informacij ter beleženje pri tem ugotovljenih podatkov, pa bi predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, kar ni obveznost zavezancev po ZDIJZ.

(23)         IP še pojasnjuje, da pritožbene navedbe prosilke, da je do njene prvotne zahteve in nato pritožbe prišlo zaradi neizvajanja prvega do četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ, za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne. Predmetna določba 10.a člena ZDIJZ namreč predstavlja samostojno pravno podlago za objavo določenih informacij in ureja proaktivno transparentnost, v definicijo informacije javnega značaja po 4. členu pa ne posega niti je ne širi. Kot je pravilno navedel zavezanec v dopisu št. 09021-1/2026/2 z dne 5. 2. 2026, določbe prvega do četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ, na katere se prosilka sklicuje, sploh niso naslovljene na zavezance po ZDIJZ, ampak na organ, pristojen za javna plačila, in na ponudnike plačilnih storitev. Na dejstvo, ali organ, pristojen za javna plačila, pravilno izvaja objave transakcij skladno s prvim do četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavezanci in IP nimajo vpliva in s tem v zvezi nikakršnih pristojnosti, da bi sanirali morebitne pomanjkljive javne objave, za katere je zadolžen organ, pristojen za javna plačila. IP tudi nima pristojnosti, da bi kakorkoli vplival na dolžnost poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da v svetovni splet posredujejo informacije na podlagi enajstega in dvanajstega odstavka 10.a člena ZDIJZ, zato tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na omenjene določbe, niso pravno relevantne za odločitev v tem pritožbenem postopku.

(24)         Kot je IP pojasnil že zgoraj, v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca in njegovih hčerinskih družb, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali ti promet na transakcijskih računih vodijo na pravilen način. Kot že rečeno, se v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri zavezancu v materializirani obliki. Ugotavljanje, zakaj imajo zavezanec in njegove hčerinske družbe na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi moral zavezanec oziroma vse hčerinske družbe pripravljati izpiske prometa na transakcijskem računu na drugačen način, je torej v pristojnosti drugih organov.

(25)         Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da zahtevi prosilke ni mogoče niti delno ugoditi, ker ne zavezanec ne obravnavane hčerinske družbe ne razpolagajo z dokumentom, ki bi vseboval zgolj informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, izdelava takšnega dokumenta na podlagi obstoječih izpiskov prometa na transakcijskih računih obravnavanih družb, pa bi predstavljala ustvarjanje novega dokumenta. Iz navedenega tako izhaja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za opredelitev informacije javnega značaja.

(26)         Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo tudi v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev zavezanca, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(28)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Tako IP tudi v odločbi št. 09021-9/2022/8 z dne 28. 10. 2022.

[2] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

[3] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017