prosilec - Gen-I d.o.o.

POVZETEK:

Zavezanec je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da v času nastanka predmetnih dokumentov ni bil subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej ni bil zavezan po 1.a členu ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku navedbam zavezanca sledil in pritožbo prosilca zavrnil. Prav tako je namreč ugotovil, da osebe javnega prava v času nastanka zahtevanih dokumentov niso bile neposredno imetnice večinskega deleža v zavezancu.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2023/9

Datum: 28. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 2. 2023, zoper Obvestilo o zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (v nadaljevanju: zavezanec), št. 108/2023/MVG z dne 6. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 2. 2023 zoper Obvestilo o zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., št. 108/2023/MVG z dne 6. 2. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 27. 12 2022 zahteval, da mu zavezanec posreduje vse dosedanje (veljavne in prejšnje) pogodbe med zavezancem in družbo …, vso pisno dokumentacijo v zvezi s tem sodelovanjem ter vse podatke o nakazilih tej družbi.

Zavezanec je z elektronskim dopisom z dne 28. 12. 2022 prosilcu odgovoril, da zahtevane informacije glede morebitnega sodelovanja z izpostavljenim poslovnim subjektom ne predstavljajo informacij javnega značaja.

Na poziv IP z dne 27. 1. 2023 je nato zavezanec prosilcu podal še Obvestilo o zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij št. 108/2023/MVG št. 108/2023/MVG z dne 6. 2. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor). V izpodbijanem odgovoru je najprej povzel zahtevo prosilca. Svojo odločitev je nato utemeljil s tem, da je zavezanec po 1.a členu ZDIJZ od spremembe lastniške strukture v maju 2021. Skladno s petim odstavkom 1.a člena ZDIJZ namreč za informacije javnega značaja štejejo zgolj tiste informacije, ki so nastale kadarkoli v času, ko družba šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Izpostavil je še, da v tem obdobju z družbo VPS Svetovanje d.o.o. ni sklenil nobene pogodbe o sodelovanju in posledično ne razpolaga z dokumenti, ki štejejo kot informacije javnega značaja. Upoštevaje navedeno je tako zahtevo prosilca, na podlagi drugega odstavka 26. člena ZDIJZ, zavrnil v celoti.

Prosilec je zoper odgovor zavezanca vložil pritožbo z dne 10. 2. 2023. V utemeljitev je navedel, da se s stališčem zavezanca ne strinja. Zavezanec je sicer imel zapleteno in spreminjajočo se lastniško strukturo, vendar iz priloženega članka izhaja, da je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava že pred majem 2021. Poleg tega pa je poudaril, da zavezanec ni sporočil, kdaj so nastali zahtevani dokumenti, zato tudi ne more oceniti, ali je zavrnitev upravičena. Ne glede na to, pa podrejeno zahteva vse zahtevane dokumente, ki so nastali po maju 2021. Za slednje je prepričan, da je javnost do njih upravičena.

IP je z dopisom, št. 09021-2/2023/2 z dne 16. 2. 2023, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev predmetne dokumentacije. Zavezanec je IP posredoval odgovor 3. 3. 2023. Zavezanec se je v odgovoru najprej skliceval na odločbo IP št. 0902-22/2016-9 z dne 24. 1. 2017, ki je bila potrjena s strani Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) v sodbi št. I U 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018, skliceval pa se je tudi na odločbo IP št. 09021-3/2022/9 z dne 27. 5. 2022. Ob tem je povzel posamezne ugotovitve IP in sodišča. V nadaljevanju se je konkretneje opredelil do posameznih sprememb v lastniški strukturi zavezanca in družbenika GEN-EL naložbe d.o.o., Vrbina 17, Krško (v nadaljevanju: GEN-EL d.o.o.), do kriterijev za presojo prevladujočega vpliva po kriterijih ZDIJZ, pa tudi glede datuma nastanka zahtevanih dokumentov. Zavezanec je poudaril še, da zahtevani podatki sicer predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca. Odgovoru je zavezanec poleg predmetnih pogodb in pripadajočih aneksov priložil zgodovinske izpiske iz sodnega/poslovnega registra za obdobje od 1. 2. 2008 dalje za zavezanca in za družbo GEN-EL d.o.o., Družbeno pogodbo družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., Družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo GEN-EL d.o.o., Strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo glede veljavnosti ZPPOPGD v razmerju do GEN-I z dne 24. 12. 2021 (v nadaljevanju: Strokovno mnenje), Pravilnik o poslovni skrivnosti in varovanju osebnih podatkov z dne 9. 8. 2007, Zapisnik 25. redne seje uprave družbe z dne 9. 8. 2007, zahtevo prosilca z dne 27. 12. 2022, izpodbijani odgovor z dne 6. 2. 2023, odločbi IP št. 0902-22/2016-9 in št. 09012-3/2022/9 ter sodbo Upravnega sodišča št. I U 350/2017-21.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ob tem IP dodaja, da se pisni odgovor zavezanca šteje kot zavrnilna odločba (četrti odstavek 26.a člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca, s katerim mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru primarno sporno vprašanje, ali je bil zavezanec v času, ko so nastale zahtevane informacije, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ.

Ali gre v obravnavanem primeru za zavezanca po 1.a členu ZDIJZ?

IP po pregledu posredovanih pogodb in aneksov ugotavlja, da je veljavnost oziroma sklenitev predmetnih pogodb in aneksov nastopila 19. 11. 2013, 1. 7. 2014, 16. 6. 2015, 22. 12. 2015, 31. 5. 2016, 31. 12. 2016 in 24. 10. 2017.

Presoja IP se tako v nadaljevanju osredotoča na vprašanje, ali je bil zavezanec na zgoraj navedene datume, zavezanec za posredovanje informacij po 1.a členu ZDIJZ, torej ali gre za družbo, v kateri je Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) izvajala oziroma imela prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imela pravico nadzora večine ali je lahko imenovala več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. IP ob tem dodaja, da ZDIJZ ne določa formule oziroma načina za izračun neposrednih in posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v poslovnem subjektu, vendar pa v prvem odstavku 3.a člena izrecno določa, da ima izraz večinski delež enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem po 1. alineji 527. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1] štejeta za povezani družbi. V 527. členu so določene tudi druge vrste povezanih družb, vendar je v konkretnem primeru relevantno le razmerje med družbo v večinski lasti in družbo z večinskim deležem, ker se ZDIJZ sklicuje na ZGD-1 le glede te oblike odvisnega razmerja med gospodarskimi družbami. ZGD-1 v prvem odstavku 528. člena večinski delež definira kot situacijo, v kateri večina deležev pravno samostojne družbe (družba v večinski lasti) pripada drugi družbi (družba z večinskim deležem) ali, v kateri drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic.

Z vpogledom v podatke javno dostopnega Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE (v nadaljevanju: AJPES), in pojasnilo zavezanca št. 205/2023/ŽK z dne 3. 3. 2023 s prilogami, IP ugotavlja:

-       Lastniška struktura zavezanca na dan 19. 11. 2013:

•       50% poslovni delež v lasti družbenika GEN energija d.o.o. (v nadaljevanju: GEN d.o.o.), ki je bila v 100% lasti RS,

•       50% poslovni delež v lasti družbenika IG ENERGETSKI SISTEMI d.o.o. (v nadaljevanju: IGES d.o.o.), ki je bila v 100  % lasti družbe Petrol d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: Petrol d.d., Ljubljana).

Osebe javnega prava v družbi Petrol d.d. niso izvajale vpliva na delež več kot 50%. Kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 350/2017-21, citirano: »ker pri družbi Petrol osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva, posledično temu nimajo vpliva tudi pri gospodarski družbi IG energetski sistemi d.o.o., ki je v 100% lasti Petrola. Ker je na podlagi že citirane določbe družbene pogodbe potrebno za vse odločitve tako soglasje družbe GEN d.o.o. in hkratno soglasje družbe IG energetski sistemi d.o.o. (kjer osebe javnega prava nimajo prevladujočega vpliva), osebe javnega prava v nobenem primeru ne morejo imeti prevladujočega vpliva pri GEN-I.«. IP dodaja še, da sta bila družbenika sicer izenačena v številu glasovalnih pravic in vse odločitve so se na skupščini sprejemale le soglasno.

-       Lastniška struktura zavezanca na dneve 1. 7. 2014, 16. 6. 2015, 22. 12. 2015 in 31. 5. 2016 je bila identična predhodno navedeni oziroma osebe javnega prava v družbi Petrol d.d. niso izvajale vpliva na delež več kot 50%.

-       Lastniška struktura na dneva 31. 12. 2016 in 24. 10. 2017:

•       50% poslovni delež v lasti družbenika GEN d.o.o., ki je bila v 100% lasti RS,

•       50% poslovni delež v lasti družbenika GEN-EL d.o.o., ki je bila v lasti naslednjih družbenikov:

∙ 25% poslovni delež v lasti GEN d.o.o., ki je bila v 100% lasti RS;

∙ 22,5% poslovni delež v lasti družbenika ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., in 25% delež glasovalnih pravic, ki je bil v 79,5% lastništvu RS;

∙ 27,5% poslovni delež in 25% delež glasovalnih pravic v lasti družbenik GEN-I, d.o.o.;

∙ 25% poslovni delež v lasti družbenika IGES d.o.o., ki je bil v 100% družbe Petrol d.d., Ljubljana.

Ne glede na razlike v višini osnovnega kapitala, so imeli vsi takratni družbeniki družbe GEN d.o.o. izenačen položaj glede upravljavskih pravic, tj vsak po 25% glasovalnih pravic, in sicer na način, da so skladno z določilom tretjega odstavka 14. člena Družbene pogodbe GEN d.o.o., glasovalne pravice GEN-I iz naslova poslovnega deleža nad 25% prirastle družbeniku ELEKTRO LJUBLJANA glede na njegov poslovni delež nižji od 25%. Družbena pogodba GEN-EL je sicer v 15. členu predvidevala, da z izjemo najpomembnejših korporativnih vprašanj, ki so taksativno našteta v prvem odstavku navedenega člena, skupščina družbenikov družbe GEN-EL odloča s 75% večino glasov vseh družbenikov, pri čemer je določilo 15. člena Družbene pogodbe GEN-I, ki opredeljuje zahtevano večino za sprejem odločitev na skupščini družbenikov, ostalo nespremenjeno vse do danes.

Upoštevaje 528. člena ZGD-1, na podlagi katerega večinski delež pomeni delež nad 50 %, IP ugotavlja, da zavezanec v času nastanka oziroma sklenitve predmetnih dokumentov ni bil v večinski lasti nobenega od družbenikov in da osebe javnega prava niso bile neposredno imetnice večinskega deleža v zavezancu. Iz 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ namreč izhaja, da ima v neki gospodarski družbi RS, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava prevladujoč vpliv, če gre za prevladujoč vpliv:

-       na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala (prvi kriterij prevladujočega vpliva), ali

-       na podlagi pravice nadzora večine ali imenovanja več kot polovice članov poslovodnega ali nadzornega organa (drugi kriterij prevladujočega vpliva).

Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je sicer relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje.[2]

IP ob tem ugotavlja, da je pri presoji relevanten čas nastanka dokumentov in ne njihova veljavnost. Po oceni IP je torej zakon v delu določbe četrtega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ko določa, citirano: »…, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom,…«, povsem jasen. Slednje potrjujejo že izpostavljeni odločbi IP in sodba Upravnega sodišča.

Kot izhaja iz zgoraj navedenih lastniških deležev v GEN-EL d.o.o., je bila RS večinsko udeležena v dveh družbenikih, in sicer v GEN d.o.o. (100%), ki predstavlja 25% delež in v ELEKTRO LJUBLJANA (79,5%), ki prav tako predstavlja 25% delež, skupaj torej 50% osnovnega kapitala oziroma glasovalnih pravic.[3] Ker omenjeni delež ne presega polovice skupnega obsega osnovnega kapitala (oziroma glasovalnih pravic), RS preko teh dveh družb ni imela prevladujočega vpliva v družbi GEN-EL d.o.o., kar pomeni, da slednja ni bila v večinski lasti oseb javnega prava. Posledično pa RS tudi ni imela večinskega deleža v zavezancu. Delež družbenika zavezanca v višini 25% deleža, ki pripada družbi GEN-EL d.o.o., namreč ni mogoče pripisati v »posredno imetništvo« RS, saj ima v razmerju do RS položaj odvisne družbe le družba GEN d.o.o., ne pa tudi GEN-EL d.o.o.. Osebe javnega prava torej v GEN-EL d.o.o. na relevantne datume niso imele vpisanega večinskega deleža kapitala, zato se deleža GEN d.o.o. (25%) in ELEKTRO LJUBLJANA (25%), skupaj v višini 50%, ne moreta upoštevati pri izračunu posrednega deleža RS v zavezancu oziroma pri presoji prevladujočega vpliva RS na zavezanca v smislu določbe 1.a člena ZDIJZ.

Po oceni IP pa glede zavezanca ni izpolnjen niti drugi kriterij za presojo prevladujočega vpliva iz 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na pravico osebe javnega prava do nadzora večine ali imenovanje več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, pri čemer IP ugotavlja, da nadzornega sveta zavezanec nima. Pri tem je treba izhajati iz ureditve članskih razmerij v zavezancu, ki temelji na enakopravni zastopanosti obeh družbenikov in izhaja iz Družbene pogodbe. Odraža se npr. v izenačenosti glasovalnih pravic in s tem, da skupščina vse odločitve sprejema s soglasjem (24. člen Družbene pogodbe).

IP ugotavlja tudi, da je bil zavezanec vpisan v eRZIJZ, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, in sicer na podlagi samodejnega vpisa iz uradnih evidenc, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Kot izhaja iz odločb IP, ki ju je izpostavil že zavezanec, ter predmetne sodbe, IP deležu vpisa v eRZIJZ ne more slediti zaradi zgoraj navedene obrazložitve, da se lastniških deležev RS, za izpolnjevanje pogoja prevladujočega vpliva iz 1.a člena ZDIJZ, ne more enostavno seštevati, temveč se lahko upoštevajo zgolj deleži tistih družb, ki so tudi same v večinski lasti oseb javnega prava. Kot je IP ugotovil že v svoji pravnomočni odločbi št. 0902-22/2016, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča, je izračun oziroma formula, ki jo je uporabil AJPES, očitno napačna.

IP poudarja, da samo dejstvo, da je določena pravna oseba vpisana v register zavezancev eRZIJZ, ki ga vodi AJPES, še ne pomeni, da je dejansko zavezana za dostop po ZDIJZ. Skladno s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ vpis v register zavezancev pomeni zgolj domnevo, da je nekdo zavezanec po tem zakonu, s tem da je v istem odstavku določeno, da lahko zavezanec zahtevo za dostop zavrne, če izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca ali da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko poslovni subjekt ni bil pod prevladujočim vpisom oseb javnega prava. To zlasti velja v primeru, kot je obravnavani, ko zavezanec s sklicevanjem na pravnomočno odločbo IP in sodbo Upravnega sodišča RS v povezavi z izpiski o lastniški strukturi, dokazuje in izpodbija, da ni zavezanec po ZDIJZ oziroma da so zahtevane informacije nastale v času, ko pravna oseba ni bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Po mnenju IP je zavezanec dovolj prepričljivo obrazložil, zakaj ni pravna oseba, kjer bi bil prevladujoč vpliv oseb javnega prava. IP pa se je o tem prepričal tudi sam, kot že predhodno navedeno. Da pomeni vpis pravne osebe v register zavezancev eRZIJZ zgolj domnevo, da gre za zavezanca za dostop po ZDIJZ, ki se lahko izpodbije, in obratno, dejstvo, da določena pravna oseba ni vpisana v ta register, ne pomeni, da ni zavezanec po ZDIJZ, izhaja tudi iz uvodnih navedb v ZDIJZ-C. Kot je navedel predlagatelj, je ugotavljanje zavezanosti sestavni del postopka z zahtevo za dostop in pravnomočna odločba, izdana v zvezi z zahtevo za dostop po ZDIJZ, v kateri je ugotovljeno, da je določena pravna oseba zavezanec, predstavlja pravno podlago za vpis zavezanca v register.

Zavezanec je torej na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca, saj je izkazal, da na dneve nastanka zahtevanih informacij ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonsko domnevo iz tega člena je tako uspešno izpodbil.

Ker torej zavezanec v času nastanka predmetnih dokumentov ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v obravnavani zadevi ni relevantno, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja in ali predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca, zaradi česar se IP do tega ne opredeljuje. In tudi če bi bilo glede na današnje stanje lastniške strukture zavezanca ugotoviti, da je pod prevladujočim vplivom RS oziroma drugih oseb javnega prava, zavezanec ne bi bil dolžan posredovati predmetnih dokumentov, ki so nastali v času, ko še ni bil zavezanec po 1.a členu ZDIJZ.

IP na tem mestu izpostavlja še ugotovitve Strokovnega mnenja, kot izhajajo iz odločbe IP št. 09012-3/2022/9, ki je na spletnih straneh IP javno dostopna.[4]

V zvezi z nastankom zahtevanih dokumentov v obdobju, v katerem je zavezanec postal zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, pa zavezanec navaja, da z družbo VPS Svetovanje d.o.o. ni sklenil nobene pogodbe o sodelovanje, zato posledično ne razpolaga z dokumenti, ki bi šteli kot informacije javnega značaja v smislu določil ZDIJZ. IP tej navedbi sledi, saj nima nobenega razloga, da bi v navedbe zavezanca dvomil. Zavezanec je namreč sicer IP posredoval dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, pa tudi ostale relevantne dokumente ter se do opredelitve zavezanosti po ZDIJZ tudi konkretno opredelil. IP pa ugotavlja tudi, da iz navedb prosilca ne izhajajo kakršna koli konkretna dejstva, da ti zahtevani dokumenti dejansko obstajajo oziroma bi morali obstajati.

Ne nazadnje pa IP pripominja še, da navedb v članku, ki jih je izpostavil prosilec, in ga pritožbi tudi priložil, ne more komentirati. IP na tem mestu ponovno izpostavlja svoje ugotovitve glede prevladujočega vpliva oseb javnega prava pri zavezancu  v obdobju med letu 2016 – 2018, kot izhajajo iz odločbe št. 09012-3/2022/9.

Sklepno

IP na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ter po pregledu posredovanih dokumentov in javnih evidenc ugotavlja, da je zavezanec na prvi stopnji v delu pravilno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. IP je tako pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O.

[2] Sodba Upravnega sodišča št. I U 350/2017-21 z dne 22. 8. 2018.

[3] V skladu s tretjim odstavkom 23. člena Družbene pogodbe ima vsak odstotek prevzetega osnovnega vložka posamezni družbenik v skupščini družbe po en glas.

[4] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/prosilec-gen-i-energoja-doo-1650025335

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.