prosilec - GEN energija

POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil zahtevo za dostop do dokumentacije v zvezi s projektom JEK2, po preučitvi pritožbe pa IP ugotavlja, da je odločitev pravilna. Zahtevana dokumentacija namreč ne predstavlja informacije javnega znčaja iz 4.a člena ZDIJZ, prav tako pa (v trenutku odločanja o zahtevi prosilca) ni podan prevladujoči javni interes za razkritje dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-7/2024/6

Datum: 8. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024  (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 10. 2024, zoper pisni odgovor št. GEN/475/2024 družbe GEN energija d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 20. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 10. 2024 zoper pisni odgovor št. GEN/475/2024 družbe GEN energija d.o.o., z dne 20. 9. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 23. 8. 2024 zavezancu posredoval zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, in sicer za dokumentacijo in informacije v zvezi s projektom JEK2 (računi, potrdila o plačilu oziroma drugi dokumenti na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna njihova vsebina svetovanja za druge dejavnosti poleg JEK2) ter dokumentacijo, pripravljeno na podlagi pogodbe o svetovalnih storitvah za projekt JEK2, s Southern Nuclear Operating Company in Southern Nuclear Services, predvsem načrt svetovanja.

Zavezanec je s pisnim odgovorom št. GEN/475/2024 z dne 20. 9. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) zahtevek zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, prav tako pa za razkritje informacij, ki so nastale na podlagi pravnih poslov in so z njimi neposredno povezane, ni podanega prevladujočega javnega interesa. Zavezanec glede računov ter potrdil o njihovem plačilu oziroma drugih dokumentov na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna njihova vsebina svetovanja za druge dejavnosti poleg JEK2, navaja, da gre za operativne dokumente in ne za sklenjen pravni posel. Gre za izvedbo pravnega posla, prav tako ni podan prevladujoč javni interes za razkritje tako podatkov v zvezi s projektom JEK2, kot tudi podatkov, ki niso v zvezi s projektom JEK2, pri čemer prosilec v svoji vlogi javnega interesa glede podatkov, ki niso v zvezi s projektom, ni opredelil ali ga navedel. Vsa vplačila, ki jih je zavezanec izvedel na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, so razvidna na portalu ERAR. Glede dokumentacije, pripravljene na podlagi pogodbe o svetovalnih storitvah za projekt JEK2 s Southern Nuclear Operating Company in Southern Nuclear Services, predvsem načrt svetovanja, je zavezanec navedel, da ti dokumenti ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, temveč izvedbo pravnega posla, prav tako ta dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost. Poleg tega glede dokumentacije ni podan prevladujoč javni interes za razkritje, saj ne posega na širšo javnost, ker gre zgolj za operativni dokument. Dokumentacija se je pripravljala v postopku priprav na projekt JEK2, ki pa ni v fazi, da bi bil podan prevladujoč javni interes. V zvezi z dodatnimi informacijami glede projekta JEK2 zavezanec še navaja, da bo v prostorih Mestne občine Krško odprta informacijska pisarna o projektu JEK2, potujoča predstavitev projekta in spletna stran projekta.

Prosilec je zoper izpodbijano odločitev vložil pritožbo z dne 3. 10. 2024, neposredno na IP, v kateri med drugim navaja, da je zavezanec napačno uporabil določbe drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ in zmotno presodil, da posredovanje zahtevanih informacij ni utemeljeno. Navedbe zavezanca glede manjkajoče opredelitve prevladujočega javnega interesa niso točne, saj je prosilec v zahtevi opredelil javni interes. Napačna je domneva zavezanca, da javni interes ni podan, če pritožnik ni navedel razlogov in da lahko na tej podlagi zavrne zahtevo, saj bi ga moral pozvati na dopolnitev. To je v nasprotju z določbami 7. in 8. člena ZUP. Prav tako je to v nasprotju z določbami ZDIJZ, ki ne zahteva, da mora prosilec navesti podatke o prevladujočem interesu. Zavezanec se neposredno sklicuje zgolj na izjemo poslovne skrivnosti, pri čemer ne zadošča zgolj, da je informacija v aktih družbe opredeljena kot poslovna skrivnost. Poleg tega so se zavezanec in ameriška izvajalca pogodbe dogovorili, da lahko zavezanec objavi in distribuira delo v elektronski, tiskani ali drugi obliki, kar pomeni, da ni upravičena domneva, da je v zvezi z načrtom svetovanja, ki je bil pripravljen na podlagi te pogodbe, zavezanec zavezan k varovanju poslovne skrivnosti. Prav tako zavezanec ne konkretizira izpolnjenosti prvega in drugega pogoja za poslovno skrivnost (da je težko dosegljiva osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto dejavnosti in tržne vrednosti). Prosilec v pritožbi pojasnjuje prevladujoč interes javnosti, saj gre za dokumente, ki so pomembni tudi z okoljskega vidika. JEK2 bi predstavljal največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije ter bi imel izdaten finančni, okoljski in varnostni vpliv. Poleg tega bi usmeril energetsko politiko proti podnebni nevtralnosti Slovenije v jedrsko energijo namesto v obnovljive vire. Projekt ima torej širši družbeni pomen. Zavezanec res izvaja tržno dejavnost, vendar pa JEK2 presega zgolj delovanje zavezanca na trgu. Državni zbor je v zvezi s tem vprašanjem odločil, da se razpiše tudi referendum, pri čemer so za odločanje na referendumu bistvene tudi strateške usmeritve in izvedba svetovalnih storitev pri projektu. Predvsem pa zahtevana dokumentacija razkriva dosedanji način vodenja postopkov za izvedbo projekta, ki ima izdatno finančno težo. Vsebine dokumentov omogočajo vpogled v transparentnost delovanja investitorja v JEK2 in preprečitev slabih izkušenj javnosti s prejšnjimi energetskimi projekti ter vpogled v razpolaganje s sredstvi upravljalca državnega premoženja.

IP je dne 5. 11. 2024 pritožbo prosilca odstopil zavezancu in ga pozval na dostavo dokumentacije in na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilca.

Zavezanec je v odgovoru med drugim navedel, da je IP glede prevladujočega interesa javnosti v zvezi s projektom JEK2 že odločal, in sicer je z odločbo št. 09021-2/2024/4 z dne 23. 5. 2024 odločil, da projekt JEK2 ni v fazi, da bi prevladal javni interes po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Dalje navaja, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj je gospodarska družba v lasti države, ki je bila ustanovljena na podlagi Akta o ustanovitvi po ZGD in na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Družba torej ni javna gospodarska služba, saj ni ustanovljena skladno z določili Zakona o javnih gospodarskih službah, niti takšne dejavnosti ne opravlja, prav tako nanjo niso prenesena nobena pooblastila za izvajanje javnih služb. Dalje zavezanec navaja, da je sicer v registru zavezancev za informacije javnega značaja vpisan tudi kot druga oseba javnega prava, vendar pa to ni pravilno in bodo predlagali izbris te podlage iz registra. Zavezanec navaja, da je kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava zavezan k objavi sklenjenih pogodb, kar tudi dosledno izvaja. Podatki, ki nastanejo na podlagi sklenjenih pravnih poslov, pa so informacije javnega značaja zgolj pod pogojem, da je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes. Primarna dejavnost družbe je trgovanje z električno energijo, ki je tržna dejavnost, iz katere družba pridobiva dohodke, dodatno pa kot krovna družba skrbi za upravljanje z odvisnimi družbami. Zahtevani dokumenti se nanašajo na študije in informacije glede primarne dejavnosti, zato jih ni mogoče šteti za informacije javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Nanašajo se na informacije, ki očitno niso sklenjene za lastno interno obratovanje in ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti, temveč se nanašajo na tržno dejavnost. Prav tako zahtevani dokumenti ne vsebujejo taksativno naštetih informacij iz 4.a člena ZDIJZ, zato je potrebno zavrniti zahtevo že iz tega razloga. Poleg tega pa glede dokumentov ni podan prevladujoč javni interes. Projekt JEK2 se nahaja v fazi usklajevanja predloga pobude za začetek postopka umeščanja v prostor, ki se bo predvidoma pričel v drugem ali tretjem kvartalu 2025. Zainteresirana javnost se bo lahko z vsebino pobude in prilogami seznanila v postopku objave pobude. Prav tako bodo vsi postopki potekali skladno z določili Aarhuške konvencije in bo javnosti omogočeno sodelovanje. Glede na navedeno torej v tej fazi ni podanega prevladujočega interesa javnosti, saj tudi posvetovalni referendum o tej temi ne bo izveden. Zavezanec tudi prereka navedbe prosilca glede usmeritve energetske politike proti podnebni nevtralnosti Slovenije v jedrsko energijo, saj je iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta razvidno, da se jedrska energija in obnovljivi viri energije dopolnjujejo. Zahtevani dokumenti torej predstavljajo podatke, ki so nastali na podlagi pravnih poslov in ne predstavljajo informacije iz sklenjenega pravnega posla. Računi ter potrdila o njihovem plačilu oziroma drugi dokumenti, ki so nastali na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna tudi vsebina glede svetovanja za druge dejavnosti poleg JEK2, skupaj s spremljajočimi specifikacijami, predstavljajo celo zgolj operativne dokumente zavezanca. Tudi vsebine, ki so nastale na podlagi pogodbe, in sicer poročila o delu, predstavljajo operativne dokumente zavezanca in v ničemer ne vplivajo na širšo javnost ali okolje. Vsa plačila zavezanca, ki so bila izvedena na podlagi pogodbe, so razvidna na portalu ERAR, poleg tega pa zavezanec izvaja promocijo jedrske energije v skladu z usmeritvami lastnika, torej Republike Slovenije. Končno se zavezanec opredeljuje še glede izjeme poslovne skrivnosti glede mesečnih poročil o delu, kljub temu, da gre za izvedbene dokumente na podlagi pogodbe, torej ne gre za informacije javnega značaja. Skladno s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, Zakonom o poslovni skrivnosti in ZGD-1 predstavljajo ti dokumenti poslovno skrivnost, saj gre tudi za podatke, ki so neposredno povezani s poslovanjem zavezanca in njegovimi strateškimi odločitvami. Navedeno pa še toliko bolj velja za del dokumentacije, ki se ne nanaša na projekt JEK2, saj se te storitve opravljajo na splošnem oziroma korporativnem področju, torej ni podanega prevladujočega interesa javnosti za razkritje. Gre za izvajanje primarne dejavnosti in navedeno nima vpliva na širšo javnost ali okolje. Zavezanec je prosilcu že posredoval informacije o plačilih in o opravljenem delu po pogodbi v odgovorih št. GEN 406/2024 z dne 8. 8. 2024 in dne 29. 8. 2024, vsa plačila pa so razvidna tudi na portalu ERAR. Prav tako storitve niso bile plačane s proračunskimi ali drugimi javnimi sredstvi, ampak s sredstvi, ki jih zavezanec ustvari na trgu. Glede dokumentacije, pripravljene na podlagi pogodbe o svetovalnih storitvah za projekt JEK2, predvsem načrt svetovanja, zavezanec znova poudarja, da gre za dokumente v zvezi z izvedbo pravnega posla in operativne dokumente. Prav tako ti dokumenti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti in storitve iz pogodbe niso bile plačane s proračunskimi ali drugimi javnimi sredstvi, v zvezi z zahtevanimi dokumenti pa ni podan prevladujoč javni interes.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev zavezanca v celoti.

1.     Glede položaja zavezanca

IP na podlagi pregleda dokumentacije ugotavlja, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ.

Iz vpisa v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, sicer izhaja, da je zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot druga oseba javnega prava, čemur pa zavezanec nasprotuje.[1] IP ugotavlja, da je o položaju zavezanca že odločal in s pravnomočno odločbo št. 09021-2/2024/4 z dne 23. 5. 2024 ugotovil, da družba ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.[2] Zavezanec namreč ni ustanovljen kot pravna oseba javnega prava, ampak kot pravna oseba zasebnega prava, in sicer z Aktom o ustanovitvi in v obliki, kot jo določa 523. člen ZGD-1. Prav tako zavezanec ne opravlja gospodarske javne službe po Zakonu o oskrbi z električno energijo, niti v ničemer ne izvaja oblastne funkcije ali javnega pooblastila. Zavezanec tudi ne uresničuje javnega interesa, niti ni porabnik proračunskih sredstev, posledično tudi priprava obravnavanih dokumentov ni bila financirana iz javnih sredstev, ampak iz sredstev, ki jih družba ustvari pri svojem poslovanju, tj. izvajanju tržne dejavnosti. 

2.     Ali je predmet zahteve informacija javnega značaja?

V postopkih po ZDIJZ se kot primarno najprej pojavi vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja. Šele, ko je to vprašanje pozitivno rešeno, je mogoča presoja, ali je takšna informacija prosto dostopna. IP je zato ugotavljal, ali obravnavani dokumenti, torej računi, potrdila o plačilu oziroma drugi dokumenti na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna njihova vsebina svetovanja za druge dejavnosti poleg JEK2 ter dokumentacija, pripravljena na podlagi pogodbe o svetovalnih storitvah za projekt JEK2, s Southern Nuclear Operating Company in Southern Nuclear Services, predvsem načrt svetovanja, sodijo med informacije javnega značaja.

V tej zvezi IP najprej ugotavlja, da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ob tem ugotavlja, da obravnavani dokumenti ne vsebujejo taksativno naštetih informacij iz 4.a člena ZDIJZ, ker se ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilec je namreč zahteval dostop do računov, potrdil o plačilu oziroma dokumentov, ki so nastali na podlagi pogodb o svetovanju in komunikacijski podpori. IP najprej ugotavlja, da ti dokumenti že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla. To pa pomeni, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja. IP poudarja, da je zakonodajalec pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prosto dostopnost do podatkov omejil na »informacije iz sklenjenega pravnega posla«, torej na podatke iz konkretne pogodbe, kamor pa informacije o tem, kaj konkretno je pogodbeni partner izdelal na podlagi tega sklenjenega posla, ni mogoče uvrstiti, saj je to del izvedbe pravnega posla. V Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (EVA: 2013-1711-0053; v nadaljevanju predlog novele ZDIJZ-C) je zakonodajalec navedel, »da bodo zavezanci po ZDIJZ, zaradi morebitne ugotovitve izjeme poslovne skrivnosti, javnosti razkrili zgolj tiste osnovne podatke iz pogodbe, ki so določeni kot absolutno javni (predmet, partner, terminski plan itd.)«, kar pritrjuje ugotoviti, da za tako široko razlago določbe, ki bi zajemala tudi izvedbene podatke pogodbenih partnerjev, ni pravne podlage. Slednje je tudi v skladu s prakso IP.[3] To pa pomeni, da obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[4]

Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1. a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona, in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ), je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se je strinjalo z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, sta tako IP[5] kot tudi Upravno sodišče RS[6] že večkrat zavzela enotno stališče, iz katerega izhaja, da če ne gre taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati.

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, že pojmovno, kakor tudi po vsebini, ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (pravni posel namreč predstavlja pogodba, ki je bila sklenjena v povezavi s to dokumentacijo, opomba IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

3.     Test interesa javnosti

Ker je o informacijah javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ mogoče govoriti le, če obstaja javni interes, je IP v nadaljevanju presojal, ali je v obravnavani zadevi javni interes za razkritje močnejši od interesov, zaradi katerih so obravnavani dokumenti varovani kot poslovna skrivnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona v komentarju k 5. členu (stran 50) v zvezi z drugim odstavkom 4.a člena izrecno poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen »omejeni« test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

Prosilec je v pritožbi navedel, da je razkritje obravnavanih dokumentov v javnem interesu, saj gre za dokumente v zvezi s projektom JEK2, ki je največji infrastrukturni projekt Slovenije z izdatnim finančnim vplivom in o katerem se bo odločalo na referendumu. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije vedno prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije. IP je tako ugotavljal, ali so obravnavani dokumenti tako pomembni za širšo javno razpravo, da opravičujejo njihovo razkritje na podlagi javnega interesa.

Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ na izjemne primere, IP ocenjuje, da prevladujoč javni interes za razkritje obravnavanih dokumentov v trenutni fazi (še) ni podan. Bistvenega pomena za takšno odločitev je prvič dejstvo, da je Državni zbor RS preklical izvedbo posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke, kar pomeni, da javna razprava glede vsebine morebitnega referendumskega vprašanja še ni v teku. Drugi pomemben argument pa je dejstvo, da zavezanec šele pripravlja končni predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta, na podlagi petega odstavka točke 6.1.2. Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države kot nosilec načrtovane investicije v blok 2 NEK in na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora. Kot je pojasnil zavezanec v odgovoru, bo predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta na pristojno ministrstvo vložil predvidoma v drugem ali tretjem kvartalu letošnjega leta.

Razkrivanje dokumentov v zvezi s projektom v fazi usklajevanja predloga pobude za pričetek postopka umeščanja v prostor, bi lahko vodilo v napačno razumevanje javnosti glede njihove vsebine in celo v zastoje ter motnje pri nadaljnjih postopkih, kar zagotovo ni v javnem interesu. V javnem interesu je namreč, da projekt JEK2 čimprej pride do faze, v kateri bodo tudi vsi dokumenti v zvezi s projektom na voljo javnosti, da bo ta lahko aktivno sodelovala v razpravah, ki bodo pomembne za sprejemanje nosilcem oblastnih odločitev na tem področju. Poleg tega pa lahko v obstoječi fazi razkritje obravnavanih dokumentov povzroči veliko poslovno škodo zavezancu kot investitorju pri tem projektu, kar je slednji podrobneje pojasnil v odgovoru. IP še ugotavlja, da toliko bolj ni podanega javnega interesa za razkritje dokumentov, ki so nastali na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna vsebina glede svetovanja za druge dejavnosti, poleg JEK2.

IP se strinja z zavezancem, da javni interes za razkritje obravnavanih dokumentov v trenutni fazi projekta JEK2 ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je izražena s pravico do varstva poslovne skrivnosti, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba v tej fazi razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Podobno stališče je Upravno sodišče RS že zavzelo v svojih odločitvah.[7] Prav tako je sodišče v svoji praksi[8] že poudarilo, da javni interes predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme po ZDIJZ, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. IP se sicer v svoji praksi vselej zavzema za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa je v obravnavanem primeru ocenil, da zgoraj navedeni razlogi prosilca v trenutni fazi projekta JEK2 ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih informacij. Razkritje obravnavanih dokumentov, ob danih okoliščinah, ni v javnem interesu, temveč ravno obratno, v javnem interesu je, da zavezanec, čigar 100% lastnik je država, čim bolj gospodarno upravlja premoženje države, kar lahko v obravnavanem primeru doseže le, če se dostop do zahtevanih informacij v trenutni fazi omeji. To pa seveda ne pomeni, da obravnavani dokumenti, ob drugačnem dejanskem stanju (denimo, ko bo vložena Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta ali celo že prej, ko bo vložen predlog za to pobudo, ali v primeru izvedbe referenduma o projektu) in drugem časovnem dejavniku, ne bodo prosto dostopni na podlagi testa javnega interesa.

Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom poslovne skrivnosti na drugi strani je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, do razkritja obravnavanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga poslovne skrivnosti. Posledično obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja..

Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP ni spuščal v vprašanje, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Vprašanje presoje izjem se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev za informacijo javnega značaja po prvem ali drugem odstavku 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilca.

4.     Sklepno

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pisni odgovor zavezanca pravilen in zakonit, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Peti odstavek 3.b člena ZDIJZ določa, če je pravna oseba vpisana v RZIJZ, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu. Skladno z zgoraj navedenim torej obstaja pravna domneva glede podlage, po kateri je posamezen subjekt zavezan za dostop do informacij javnega značaja, ki pa je izpodbojna. RZIJZ je namreč informativne narave, organ, ki odloča (o zahtevi ali o pritožbi), pa lahko v postopku sam ugotovi drugačno pravno stanje glede podlage, kot je opredeljeno v RZIJZ in skladno s takšno ugotovitvijo tudi odloči.

[2] IP je v odločbi št. 09021-2/2024/4 z dne 23. 5. 2024 obširno utemeljil svojo odločitev glede položaja zavezanca.

[3] Odločbi IP št. 090-10/2017/5 in št. 090-37/2020/11.

[4] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[5] npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, …

[6] npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1224/2019-15 z dne 29. 8. 2022, točki 36 in 37.

[7] npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1488/2011, št. I U 1992/2010, št. IU 54/2017-16 in št. III U 80/2018-29.

[8] sodba Upravnega sodišča RS št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.