prosilec - GEN energija
+ -Številka: 09021-5/2024
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Zavezanec je prosilcu v delu zahtevanih dokumentov zavrnil dostop iz razlogov, da ne gre za informacije javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ ter na podlagi izjem od dostopa iz 2., 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma iz razloga, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan. IP je v pritožbenem postopku prav tako ugotovil, da pri zadevnih dokumentih ne gre za informacije javnega značaja po 1. in 2. alineji 4.a člena ZDIJZ. Opravil pa je tudi tehtanje javnega interesa za razkritje zadevnih dokumentov po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ in ugotovil, da interes javnosti do razkritja obravnavanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa. IP je tako ugotovil, da posledično obravnavani dokumenti tudi niso informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP je pritožbo prosilca torej zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 09021-5/2024/9
Datum: 30. 01. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 9. 2024, zoper Odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, št. GEN/406/2024 z dne 8. 8. 2024, in Dopolnitev odgovora na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, št. GEN/434/2024 z dne 29. 8. 2024, družbe GEN energija d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (v nadaljevanju: zavezanec), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 2. 9. 2024 zoper Odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, št. GEN/406/2024 z dne 8. 8. 2024, in Dopolnitev odgovora na zahtevo za dostop do informacij javnega, št. GEN/434/2024 z dne 29. 8. 2024, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 12. 7. 2024 zahteval, da mu zavezanec posreduje dokumentacijo glede financiranja predpriprav projekta drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2), in sicer:
1. Dokumentacijo glede pravnih poslov, ki se nanašajo na izdatke za naročilo naslednjih storitev (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):
- Priprava ekonomike projekta JEK2;
- Mednarodna recenzija ekonomike projekta;
- Mednarodna recenzija potresne varnosti JEK2;
- Priprava osnutka Državnega prostorskega načrta;
- Vodenje postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja;
- Komunikacijska strategija glede referendumskega vprašanja o JEK2.
2. V primeru sklenjenih pravnih poslov za pripravo dokumentacije, ki je bila uporabljena kot podlaga za predhodno naštete dokumente, je zahteval posredovanje teh (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ), pa tudi dokumentacije, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov in je bila uporabljena kot podlaga za predhodno naštete dokumente (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).
3. Informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na izdatke zavezanca za naročilo storitev, povezane s pripravo oglaševanih vsebin za JEK2, torej vsaj dokumentacijo glede pravnih poslov (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):
- za pripravo in oblikovanje spletne strani JEK2 ter njeno promocijo (Google in druge spletne strani);
- za pripravo promocijskih materialov, ki so objavljeni na spletni strani (videoposnetki, grafike, simulacije, interaktivne vsebine, kot je 3D model in drugo) ter pravice za njihovo reprodukcijo in objavo (npr. baza podatkov Nuclearplanet (Swiss Nuclear Forum) in 3D model (Energy Encyclopedia);
- za pripravo računov JEK2 na socialnih omrežjih, za njihovo vodenje in promocijo (Facebook), za pripravo, izvedbo in oglaševanje JEK2 Roadshow, kar vključuje tudi cene priprave vizualnih pripomočkov, kot so makete JEK2 ter modelnih reaktorjev (KHNP, EDF, Westinghouse) in plakate ter strošek prevoza delavcev in sodelavcev zaradi JEK2 Roadshow-a;
- vse dosedanje (veljavne in prejšnje) pogodbe med zavezancem in družbo …, vso pisno dokumentacijo v zvezi s tem sodelovanjem ter vse podatke o nakazilih tej družbi;
- za zakup medijskega prostora na radijskih in televizijskih postajah;
- za vzpostavitev in ohranjanje informacijske pisarne JEK2 v Mestni občini Krško;
- za pripravo in diseminacijo promocijskih materialov povezanih partnerjev (vključno z Agencijo za radioaktivne odpadke, konzorcijem študentov Univerze v Ljubljani, ki je pripravila okroglo mizo z naslovom Jedrska energija – varna prihodnost ali tveganje?, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, med drugim tudi za konferenco »Nuclear Energy for New Europe«, Združenje Slovenski jedrski forum);
4. Oceno potreb po kadrih iz naslova priprave in izvedbe projekta JEK2, ki jo je zavezanec pripravil za potrebe Delovne skupine Vlade Republike Slovenije za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (v nadaljevanju: Delovna skupina Vlade).
(2) Zavezanec je odgovor na zahtevo podal v dopisu z dne 8. 8. 2024. Najprej je izpostavil, da je zavezan po ZDIJZ na podlagi 1.a člena kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), kar pa pomeni, da se pogoji za informacijo javnega značaja presojajo po določbah 4.a člena ZDIJZ. V zvezi s tem je navedel, da študije oziroma dokumenti, ki so narejeni na podlagi pravnega posla, ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ampak izvedbo pravnega posla, obrazložitve o prevladujočem javnem interesu pa prosilec ni podal. Zavezanec je tako zaključil, da prevladujoči javni interes ni podan in da je dolžan posredovati le podatke, ki ustrezajo definiciji po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Izpostavil je tudi, da ni porabnik proračunskih sredstev ter posledično tudi priprava študij in dogodkov ni bila financirana iz javnih sredstev, ampak iz sredstev, ki jih zavezanec ustvari s tržno dejavnostjo. V nadaljevanju se je opredelil še do posamezne zahtevane dokumentacije.
(3) Prosilec je nato v odgovoru z dne 23. 8. 2024 najprej izpostavil, da zavezanec napačno razlaga določbo drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ocenjuje, da argumenti zavezanca niso v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP in tudi ne z načelom varstva pravic strank po 7. členu ZUP. Nadalje navaja, da je odgovor zavezanca prav tako v nasprotju z ZDIJZ, ki cilja h krepitvi transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov javnega prava, kot to izhaja iz šestega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Ta določba nikjer ne določa, da mora prosilec navesti podatke o prevladujočem interesu, in tudi drugi odstavek 17. člena ZDIJZ ne. Prosilec meni, da je presoja o tem na zavezancu. V nadaljevanju nato izpostavlja tudi razloge, zaradi katerih meni, da je javni interes za posredovanje zahtevanih dokumentov jasen in znan. Ob navedenem je izpostavil tudi, da zahteva dokumente, ki so nastali na podlagi pravnih poslov, na katere se sklicuje v zahtevi in katere je zahteval že s to zahtevo:
1.1. Dokumente, ki so bili pripravljeni v okviru mednarodne recenzije potresne varnosti JEK2 na podlagi pogodbe za pripravo Verjetnostne analize potresne varnosti JEK2, ki bi morala biti dokončana do 18. 1. 2024, njen neodvisni strokovni pregled na podlagi pogodbe s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, dokumente na podlagi pogodbe o izvedbi projektne naloge »Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture, kot tudi njen neodvisni strokovni pregled. O tem je pojasnil, da v zahtevi niso zahtevali samo končnih študij, ampak tudi preostale dokumente, ki so bili uporabljeni kot podlaga za končne študije. Glede na to, da je zavezanec glede zaključkov teh študij obveščal medije, prosilec verjame, da ima zavezanec na voljo iz teh pravnih poslov izvedeno dokumentacijo glede potresne varnosti.
1.2. Dokumente, ki so bili v pripravi osnutka Državnega prostorskega načrta pripravljeni na podlagi pogodb o izdelavi in reviziji idejnih rešitev, pobud in analiz smernic. V zahtevi ni zahteval le končne študije, ampak tudi preostale dokumente, ki so bili uporabljeni kot podlaga za končne dokumente.
1.3. Vsebine, ki so bile pripravljene na podlagi pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju ter izvedbeni dokumenti za naročilo zakupa medijskega prostora na podlagi pogodbe o zakupu medijskega prostora z družbo … in računi, skupaj s spremljajočimi specifikacijami.
1.4. Vse pogodbe, ki jih je zavezanec navedel v 2. točki obvestila.
V delu, v katerem je sicer zavezanec posredoval informacije na podlagi zahteve, je po mnenju prosilca izostal del dokumentacije. To se nanaša predvsem na točko 2.7 obvestila (izdatki za pripravo in diseminacijo promocijskih materialov drugih organizacij). V zvezi s tem izrecno vztraja pri posredovanju:
- vseh pogodb, sklenjenih z ePosavje Media d.o.o., Krško, preko česar financira zavezanec portal jedrska.si, ki propagira JEK2;
- vseh pogodb s člani ekipe jedrska.si;
- drugih donatorskih in sponzorskih pogodb ter pogodbe za intelektualne storitve, ki jih je zavezanec sklenil v letu 2024 v zvezi z JEK2, kar vključuje pogodbe z visokošolskimi ustanovami in kvazi civilnimi gibanji, ki vključuje dejavnost predstavnikov študentskih svetov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Zahteval pa je še posredovanje:
- računov in potrdil o njihovem plačilu oziroma drugih dokumentov na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, iz katerih je razvidna njihova vsebina glede svetovanja za druge dejavnosti poleg JEK2, ter
- dokumentacijo, pripravljeno na podlagi pogodbe o svetovalnih storitvah za projekt JEK2, s Southern Nuclear Operating Company in Southern Nuclear Services, predvsem načrt svetovanja.
Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko na navedena naslova e-pošte.
(4) V zvezi s prvotno zahtevo in odgovorom prosilca z dne 23. 8. 2024 je zavezanec še dodatno navedel, da po njegovem mnenju prevladujoč javni interes za razkritje (nedokončanih) študij ni podan, saj je zavezanec v zvezi ali na podlagi zahtevanih študij zgolj v fazi usklajevanja predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Navedel je tudi, da zavezanec ni porabnik proračunskih sredstev, zato za razkritje podatkov ni podan prevladujoč javni interes. Zavezanec namreč vse aktivnosti izvaja v sklopu svoje tržne in pridobitne gospodarske dejavnosti. Ocenjuje tudi, da bi lahko posredovanje dokumentov, ki so v fazi izdelave ali usklajevanja in za katere je zelo verjetno, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, vodilo v napačno razumevanje javnosti glede njihove vsebine ter celo v zastoje in motnje pri nadaljnjih postopkih. Navedel je tudi, da na svojih spletnih straneh redno objavlja zaključene študije v zvezi s projektom JEK2 in je tudi naštel že vse objavljene in tiste, ki bodo objavljene v prihodnjih dneh. V nadaljevanju se je opredelil tudi po posamezne zahtevane dokumentacije iz odgovora z dne 23. 8. 2024.
(5) Prosilec je zoper odgovor zavezanca in njegovo dopolnitev podal pritožbo z dne 2. 9. 2024, v kateri je najprej izpostavil svojo zahtevo in njeno dopolnitev ter odgovor in dopolnitev odgovora zavezanca. V nadaljevanju se je nato obširneje opredelil do odločitve zavezanca ter izpostavil:
- Zavezanec je zmotno presodil, da prevladujoči javni interes v konkretnem primeru ne utemeljuje posredovanja zahtevanih informacij.
- Zavezanec je zmotno presodil, da je prosilec v točki 1.3. svoje zahteve želel pridobiti informacije iz sklenjenih poslov (prvi odstavek 4.a člena ZDIJZ), čeprav je zahteval informacije, ki so nastale na podlagi relevantnega pravnega posla (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ). Zahteval je namreč nastale komunikacijske vsebine na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju in izvedbene dokumente ter račune, skupaj z zahtevanimi specifikacijami na podlagi Okvirnega sporazuma o zakupu oglasnega prostora v medijih z družbo ...
Ključno za presojo obeh spornih točk je po mnenju prosilca odgovor, ali je izpolnjen test prevladujočega javnega interesa, ki zahteva posredovanje informacij, nastalih na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Vsebinsko se zavezanec sklicuje samo na eno izjemo od dostopa, in sicer na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer posamičnih elementov te izjeme ni konkretiziral, kar onemogoča preizkus njegovih navedb. V razmerju do raziskav, ki so predmet točke 1.1. zahteve, je zavezanec v preteklosti že javno komuniciral njihove izsledke. Zavezanec je namreč navedel, da naj bi potekal neodvisni strokovni pregled PSHA raziskave, izsledki katerega pa naj bi postali na voljo istočasno kot sama raziskava PSHA, ki je podlaga za izvedeni pregled (30. 9. 2024), obenem pa tudi priznava, da ima v posesti zaključeno študijo »Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture«, vendar je ni posredoval. V zvezi z informacijami po 1.2. točki zahteve je iz Portala javnih naročil razvidno, da je zavezanec plačal za izdelavo vsaj preliminarne oblike naloge Revizija idejnih rešitev in za končno obliko naloge Revizije idejnih rešitev. Da celotna pogodba še ni bila izvedena, ne bi smel biti razlog za neposredovanje zaokroženih celot. Glede točke 1.3. zahteve pa zavezanec ne zatrjuje niti tega, da bi šlo za dokumente v nastajanju, ampak se zmotno sklicuje, da ne gre za podatke iz pravnih poslov, ki bi predstavljali javno informacijo, čeprav prosilec zahteva informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. V nadaljevanju se je opredelil do prevladujočega javnega interesa in v tej zvezi izpostavil sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. III U 80/2018-29 in odločbo IP št. 0902-11/2016. JEK2 bi predstavljal največji infrastrukturni projekt v zgodovini Republike Slovenije, trenutno je ocenjen med 10 in 15 miljard EUR, kar je okoli desetkrat več kot je bila končna ocena TEŠ6. Imel bo izdaten vpliv na sedanjo in prihodnje generacije. Vplival pa ne bo samo finančno, ampak tudi varnostno in okoljsko, do česar se je prosilec konkretneje opredelil. V nadaljevanju je prosilec izpostavil še, da zavezanec res izvaja tržno dejavnost, vendar JEK2 presega zgolj njegovo udejstvovanje na trgu. Politične zaveze glede izgradnje JEK2 so bile vključene v 21. in 36. točko Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, in ustanovljena je bila Delovna skupina Vlade. Izpostavil je tudi razpisan referendum in se opredelil do pomembnosti zahtevanih podatkov pred izvedbo referenduma. Izpostavil pa je tudi, da podlage (točka 1.1. in 1.2.) skupaj s komunikacijskimi vsebinami (točka 1.3.) omogočajo vpogled v transparentnost delovanja investitorja glede JEK2 in tako preprečitev slabih izkušenj slovenske javnosti z energetskimi mega projekti iz preteklosti. Gre za vsebine, ki omogočajo vpogled v razpolaganje s sredstvi upravljalca državnega premoženja zaradi promocije jedrske energije.
(6) IP je z dopisom, št. 09021-2/2024/2 z dne 4. 9. 2024, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev predmetne dokumentacije ter morebitno opredelitev pritožbenih navedb. Iz razlogov, ki jih je navedel zavezanec v dopisu z dne 6. 9. 2024, je IP zavezancu podaljšal rok za posredovanje opredelitve do pritožbenih navedb prosilca ter posredovanje obsežne dokumentacije, in sicer do 27. 9. 2024.
(7) Zavezanec je svoj prvi odgovor posredoval z dopisom št. GEN/491/2024 z dne 27. 9. 2024, v katerem se je opredelil do zahteve in svoje odločitve v zvezi z njo, glede razkritja podatkov v skladu s 4.a členom ZDIJZ, glede projekta JEK in v zvezi z njim glede morebitnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, nadaljnje uporabe jedrske energije in zahtevanih dokumentov na podlagi 4.a člena ZDIJZ, pa tudi glede izjem po 6. členu ZDIJZ. Istega dne je IP dostavil del zadevne dokumentacije v fizični obliki, del pa v elektronski obliki.
(8) Zavezanec je nato 11. 10. 2024 posredoval IP dodatna dokazila k svojemu odgovoru št. GEN/491/2024 z dne 27. 9. 2024, nato pa je 29. 11. 2024 obvestil IP še o objavi Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo (OdPVOdPRSONEE).
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ob tem IP dodaja, da se pisni odgovor zavezanca šteje kot zavrnilna odločba (četrti odstavek 26.a člena ZDIJZ).
(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca z dne 8. 8. 2024 in dopolnitev odgovora zavezanca z dne 29. 8. 2024 v delu, v katerem mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov (zavezanec je namreč prosilcu v delu zahteve ugodil). Ob tem IP poudarja, da se zakonitost in pravilnost obeh odgovorov zavezanca presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob njuni izdaji. Navedeno pomeni, da je IP pri presoji zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih odgovorov upošteval zakonodajo in dejansko stanje, kot sta veljala v času izdaje zadevnih odgovorov.
Položaj zavezanca po ZDIJZ
(11) IP ugotavlja, da je zavezanec poslovni subjekt oziroma družba z omejeno odgovornostjo v 100 % lasti Republike Slovenije in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ.
(12) Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ)[1] sicer izhaja, da je bil zavezanec v letu 2014 vpisan tudi kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Kot druga oseba javnega prava je bil namreč v letu 2014 vpisan na podlagi Energetskega zakona, ki ga je nadomestil aktualni Zakon o oskrbi z električno energijo (nadaljevanju: ZOEE), pri čemer po nobenem od navedenih zakonov trgovanje z električno energijo ni opredeljeno kot izvajanje obvezne gospodarske javne službe. IP nadalje ugotavlja, da je o položaju zavezanca že odločal in s pravnomočno odločbo št. 09021-2/2024/4 z dne 23. 5. 2024 ugotovil, da družba ni zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.[2] Iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo GEN energija d.o.o. z dne 28. 7. 2023 (v nadaljevanju: Akt o ustanovitvi) je ugotoviti, da je zavezanec organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in da opravlja 43 dejavnosti, pri čemer je njegov temeljni cilj poslovanja maksimiziranje vrednosti družbe ter ustvarjanje primernega donosa za lastnika. Zavezanec torej ni ustanovljen kot pravna oseba javnega prava, ampak kot pravna oseba zasebnega prava. V zvezi s tem IP pripominja, da so pravne osebe zasebnega prava ustanovljene z zasebnopravnim aktom, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt v obliki zakona ali drugega oblastnega akta.[3] IP je v navedeni odločbi ugotovil tudi, da zavezanec ne opravlja gospodarske javne službe po ZOEE in da v ničemer ne izvaja oblastne funkcije ali javnega pooblastila. Zavezanec tudi ne uresničuje javnega interesa in ni porabnik proračunskih sredstev. Posledično torej tudi priprava obravnavanih dokumentov ni bila financirana iz javnih sredstev, ampak iz sredstev, ki jih družba ustvari pri svojem poslovanju, torej izvajanju tržne dejavnosti.
(13) IP ob navedenem pripominja, da samo dejstvo, da je določena pravna oseba vpisana v register zavezancev eRZIJZ, ki ga vodi AJPES, še ne pomeni, da je dejansko zavezana za dostop po ZDIJZ oziroma da je zavezana v vpisani obliki.[4] Da pomeni vpis pravne osebe v register zavezancev eRZIJZ samo domnevo, da gre za zavezanca za dostop po ZDIJZ, ki se lahko izpodbije, in obratno, torej dejstvo, da določena pravna oseba ni vpisana v ta register, ne pomeni, da ni zavezanec po ZDIJZ, izhaja tudi iz uvodnih navedb v ZDIJZ-C. Kot je navedel predlagatelj novele je ugotavljanje zavezanosti sestavni del postopka z zahtevo za dostop in pravnomočna odločba, izdana v zvezi z zahtevo za dostop po ZDIJZ, v kateri je ugotovljeno, da je določena pravna oseba zavezanec, predstavlja pravno podlago za vpis zavezanca v register.
(14) Glede na to, da je v obravnavanem primeru zavezanec po ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, se nadaljnja presoja tako osredotoča na vprašanje, ali so predmet zahteve prosilca dokumenti oziroma podatki, ki predstavljajo informacijo javnega značaja po 4.a člena ZDIJZ.
Informacije javnega značaja v obravnavanem primeru
(15) Predmet presoje IP, upoštevaje navedbe zavezanca v odgovoru IP št. GEN/491/2024 z dne 27. 9. 2024 in pritožbene navedbe prosilca, so v obravnavanem primeru naslednji dokumenti:
- osnutek predloga Pobude za državni prostorski načrt za JEK2 (v nadaljevanju: osnutek predloga Pobude),
- Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 in Neodvisni pregled verjetnostne analize potresne varnosti za JEK2,
- Študija Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture ter njen neodvisni pregled,
- študija Idejne rešitve za projekt JEK2 ter
- vsebine, ki so bile pripravljene na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju, ter izvedbene dokumente za naročilo zakupa medijskega prostora na podlagi Pogodbe o zakupu medijskega prostora z družbo … in račune, skupaj s spremljajočimi specifikacijami.
(16) Informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ namreč predstavljajo le informacije:
- iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
- o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo taksativno naštetih informacij iz določbe prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne predstavljajo pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in tudi ne podatkov o vodilnih kadrih iz 2. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Zahteva se namreč nanaša na študije, analize, strokovna mnenja, osnutek pobude za DPN ter dokumente, nastale na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju in Pogodbe o zakupu medijskega prostora. Dokumenti dejansko že pojmovno ne pomenijo sklenjenih pravnih poslov, ki predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP tako zaključuje, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
(18) V zvezi s svojim zaključkom IP poudarja, da je zakonodajalec pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom prosto dostopnost do podatkov omejil na »informacije iz sklenjenega pravnega posla«, torej na podatke iz konkretnega pravnega posla, kot je npr. pogodba, kamor pa informacije o tem, kaj konkretno je bilo izdelano na podlagi sklenjenega posla, ni mogoče uvrstiti, saj je to del izvedbe pravnega posla. Poleg tega je zakonodajalec zavezal poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom k posredovanju informacij iz sklenjenega pravnega posla samo za določene vrste pravnih poslov. IP ob tem dodaja, da je zakonodajalec v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ-C) navedel, citirano: »da bodo zavezanci po ZDIJZ, zaradi morebitne ugotovitve izjeme poslovne skrivnosti, javnosti razkrili zgolj tiste osnovne podatke iz pogodbe, ki so določeni kot absolutno javni (predmet, partner, terminski plan itd.).«. Slednje pritrjuje ugotovitvi IP, da za široko razlago določbe, ki bi zajemala tudi izvedbene podatke, ni pravne podlage. Slednje je tudi v skladu s prakso IP.[5] Ob tem pa IP ocenjuje, da tudi iz navedb prosilca izhaja njegovo vedenje, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo podatkov, ki jih kot informacije javnega značaja opredeljuje prvi odstavek 4.a člena ZDIJZ. Prosilec namreč v pritožbi sam poudarja, da se točka 1.3. zahteve nanaša na informacije, ki so nastale na podlagi relevantnega pravnega posla in da je, citirano: »Ključno za presojo obeh spornih točk (ki ju pred tem izpostavlja pod točkama 1 in 2, op. IP) je odgovor, ali je izpolnjen test prevladujočega javnega interesa iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki zahteva posredovanje informacij, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.«. V zvezi z navedenim IP dodaja še, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[6]
(19) Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1.a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona, in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016 (14. točka) je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se je strinjalo z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena«. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja ter med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.
(20) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, pa sta tako IP[7] kot tudi Upravno sodišče[8] že večkrat zavzela enotno stališče, iz katerega izhaja, da je mogoče od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ zahtevati samo taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ.
(21) Ob navedenem IP poudarja, da ne vzdržijo navedbe zavezanca o tem, da je njegova primarna dejavnost trgovanje z električno energijo, ki je tržna dejavnost, iz katere družba na trgu pridobiva prihodke, dodatno pa skrbi za upravljanje z odvisnimi družbami. Iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju: PRS) namreč izhaja, da je zavezanec registriran za dejavnost holdingov ter dejavnost prehodnih struktur financiranja. Ustavno sodišče je namreč v sodbi št. U-I-52/16-17 presodilo, da v obravnavani zadevi sporne določbe zakona zavezancem ne nalagajo razkrivanja poslov, ki so jedro njihove dejavnosti, temveč le poslov, ki pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, saj ti ne spadajo v bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti. Presodilo torej je, da razkrivanje pogodb zaradi njihovega pomožnega in podpornega značaja praviloma ne bo imelo težkih posledic za zavezančevo konkurenčnost in njegov nastop na trgu. Kot že navedeno, je IP upošteval podatke iz PRS (in ne iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo GEN energija d.o.o.), iz katerega izhaja, da je glavna dejavnost zavezanca, v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, 64.210 (Dej.holdingov), glede drugih dejavnosti pa ima zavezanec registrirano dejavnost 64.220 (Dej.prehodnih struktur financiranja).[9] Po pojasnilih k Standardni klasifikaciji dejavnosti[10] spadajo v podrazred 64.210 dejavnosti holdingov, tj. enot, ki posedujejo sredstva (imajo obvladujoče deleže lastniškega kapitala) ene ali več podružnic in katerih edini namen je lastništvo podružnic, pri čemer obvladujoče finančne družbe v tem podrazredu ne opravljajo nobenih drugih storitev za podjetja, v katerih imajo lastniški kapital, tj. ne vodijo ali upravljajo drugih enot. V podrazred 64.220 pa spadajo dejavnosti prehodnih struktur financiranja, tj. enot, ki jih finančna ali nefinančna skupina ustvari zato, da pridobivajo ali si izposojajo sredstva (pogosto na prostem trgu) ter jih nakazujejo svoji matični družbi ali drugemu subjektu v okviru skupine. IP torej ne more slediti navedbam zavezanca, da se zahtevana dokumentacija nanaša na dokumente glede primarne oziroma osnovne dejavnosti zavezanca in jih zato posledično ne gre šteti kot informacij javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Poleg tega IP meni, da se zahtevani dokumenti že a priori ne nanašajo na področje konkurenčne dejavnosti zavezanca, kar je bistveni kriterij pri razlikovanju podatkov iz pravnih poslov po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki so javno dostopni, od tistih, ki niso javno dostopni, ker sodijo v osnovno dejavnost zavezanca. Kot navaja zavezanec že sam v odgovoru IP št. GEN/491/2024 z dne 27. 9. 2024 je na podlagi Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države določen kot nosilec načrtovane investicije v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Dejstvo namreč je, da so predmet zahteve dokumenti oziroma podatki, ki se nanašajo na nacionalni projekt oziroma aktivnosti v povezavi z načrtovano investicijo v jedrsko elektrarno Krško2 (JEK2) in pri tem torej ne gre za opravljanje nobene dejavnosti zavezanca na konkurenčnem trgu. Tudi s spletnih strani zavezanca izhaja, da projekt JEK2 predstavlja enega največjih strateških infrastrukturnih projektov Republike Slovenije, in torej ne gre za projekt zavezanca.[11]
(22) Ker torej IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca in s tem presoje IP, že pojmovno, kakor tudi po vsebini, ne pomenijo sklenjenih pravnih poslov iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in posledično zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP na tem mestu ne opredeljuje do izjeme od dostopa po 2., 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih izpostavlja zavezanec v svojem odgovoru IP št. GEN/491/2024 z dne 27. 9. 2024. Glede na navedbe organa in prosilca se tako IP opredeljuje še do vprašanja, ali so podani razlogi za razkritje zadevnih dokumentov na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
Test interesa javnosti
(23) Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je namreč informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prvega odstavka istega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. O informacijah javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je torej mogoče govoriti le, če obstaja javni interes za njihovo razkritje. Presoja IP se tako osredotoča na vprašanje, ali je v obravnavani zadevi podan javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov.
(24) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.
(25) V ZDIJZ-C je predlagatelj zakona v komentarju k 5. členu (50. stran) v zvezi z drugim odstavkom 4.a člena izrecno poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen »omejeni« test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«. Slednje je tako tudi odgovor na navedbe prosilca, da je napačno navajanje zavezanca, da mora prosilec navesti podatke o prevladujočem interesu in da je presoja o tem na zavezancu.
(26) Prosilec je v pritožbi med drugim navedel, da je razkritje obravnavanih dokumentov v javnem interesu, saj gre za dokumente v zvezi s projektom JEK2, ki je največji infrastrukturni projekt Slovenije z izdatnim finančnim vplivom. Izpostavil je tudi, da ne bo vplival samo finančno, ampak tudi varnostno in okoljsko in da se bo o projektu odločalo na referendumu. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije vedno prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije, do česar se IP za obravnavani primer opredeljuje v nadaljevanju.
(27) Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ na izjemne primere, IP ocenjuje, da prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov v trenutni fazi (še) ni podan.
(28) Bistvenega pomena za takšno odločitev je, da je Državni zbor Republike Slovenije 24. 10. 2024 sprejel Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo (OdPVOdPRSONEE), z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati Odlok o razpisu posvetov o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, na katerem bi se odločalo o podpori izvedbe projekta JEK2. Slednje pomeni, da javna razprava glede vsebine morebitnega referendumskega vprašanja, ki jo kot eno bistvenih okoliščin za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi testa interesa javnosti, izpostavlja prosilec, (še) ni v teku.
(29) Drugi pomemben argument pa je dejstvo, ki ga izpostavlja zavezanec, in to je, da je projekt JEK2 v fazi priprave in usklajevanja vseh relevantnih strokovnih podlag za pripravo predloga Pobude, in da so dokumenti, ki so pri zavezancu v fazi priprave in usklajevanja, strokovne podlage, ki bodo priložene končnemu predlogu Pobude. IP ob tem pripominja, da sodi predlog Pobude sicer v prvo fazo projekta (od petih faz) »Priprava in strateško odločanje«. IP ob tem izpostavlja navedbe zavezanca, da bodo končne verzije dokumentov v sklopu usklajenega predloga Pobude vložene na pristojno ministrstvo, pri čemer je bil prvoten cilj zavezanca, da bo predlog te pobude zaključen v tretjem kvartalu 2024, vendar bo predlog Pobude, zaradi dodatnih dopolnitev predloga ter drugih strokovnih podlag, zaključen predvidoma v četrtem kvartalu 2024. In kot izhaja iz spletnih strani zavezanca, je bil predlog Pobude posredovan v pregled Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo šele 15. 10. 2024, torej dober mesec in pol po zadnjem odgovoru zavezanca prosilcu. Zahtevani dokumenti torej v času vložitve zahteve še niso bili del končnega predloga Pobude, niti niso bili vsi zaključeni. IP ocenjuje, da bi razkrivanje dokumentov, ki še niso del končnega predloga Pobude, so v fazi izdelave oziroma usklajevanja in pri katerih obstaja verjetnost, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, lahko vodilo v napačno razumevanje javnosti glede njihove vsebine in celo v zastoje ter motnje pri nadaljnjih postopkih, kar zagotovo ni v javnem interesu. V javnem interesu je namreč, da projekt JEK2 čim prej pride do faze, v kateri bodo tudi izsledki pomembnih dokumentov na voljo javnosti, da bo ta lahko aktivno sodelovala v razpravah, ki bodo pomembne za sprejemanje nosilcem oblastnih odločitev na tem področju. V zvezi s Študijo Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture, ki jo v pritožbenih navedbah izpostavlja prosilec kot zaključeno, IP tako sledi navedbam zavezanca, da sta ta študija in njen neodvisni pregled dokumenta, ki sta vsebinsko povezana s študijo Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2, zato bosta študiji objavljeni istočasno. Kot svojo argumentacijo zavezanec navaja, da Študija Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture predstavlja vhodni podatek za študijo Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 in bo v navedeni študiji tudi podrobneje obravnavana. Zaradi pravilnega razumevanje in interpretacije rezultatov študije Karakterizacija Drnovske anomalije in Gorjanske strukture je potrebno imeti na razpolago celotno potrebno dokumentacijo, zato bi predhodna objava navedene študije lahko negativno vplivala na razumevanje vsebine kompleksnih tehnično zapletenih podatkov. Za njuno razumevanje je ključno branje ob študiji Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2, ki pa še ni zaključena. Posledično torej tudi v tem primeru ne gre za zaključeno vsebinsko celoto, njuno predhodno razkritje pa bi lahko vodilo do negativnih posledic, zlasti v obliki prenagljenega sklepanja na podlagi informacij iz dokumenta, ki še ni vsebinsko dokončan. Prav tako pa IP sledi navedbam zavezanca tudi v delu, ki se nanaša na študijo Idejne rešitve za projekt JEK2 in Revizijo Idejnih rešitev. Po sklenitvi pogodbe za izdelavo študije Idejne rešitve za projekt JEK2 je zavezanec kot naročnik sklenil še pogodbo Revizija Idejnih rešitev, Pobude in Analiza smernic za projekt JEK2 (Revizija), pri čemer je kot rok določen 17. 1. 2025. Preko ugotovitev revizije se bodo namreč spreminjale in dopolnjevale tudi Idejne rešitve. Tudi ta študija bo priloga predloga pobude za DPN.
(30) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja še, da toliko bolj ni podanega javnega interesa za razkritje vsebin, ki so bile pripravljene na podlagi Pogodbe o komunikacijski podpori in svetovanju (poročil) ter izvedbenih dokumentov za naročilo zakupa medijskega prostora na podlagi Pogodbe o zakupu medijskega prostora z družbo ..., in računov, skupaj s spremljajočimi specifikacijami. IP tako sledi navedbam zavezanca, da z vidika presoje javnega interesa dokumenti nimajo vpliva na širšo javnost ali okolje. Kot izhaja iz navedb zavezanca in tudi javno dostopnih podatkov pa so sicer plačila zavezanca družbi ... razvidna iz aplikacije Erar[12], zavezanec pa je prosilcu tudi posredoval vse pogodbe v zvezi z oglaševanjem projekta JEK2 ter podal specifikacijo porabljenih sredstev.
(31) Poleg tega pa lahko IP sledi navedbam zavezanca tudi v delu, ko ta navaja, da lahko v obstoječi fazi razkritje obravnavanih dokumentov povzroči veliko poslovno škodo zavezancu kot investitorju pri tem projektu. Zavezanec je v zvezi s tem med drugim navedel, da je gospodarno in odgovorno poslovanje neločljivo povezano z varovanjem njegove konkurenčne prednosti in poslovne skrivnosti. Objava nepopolnih podatkov ter posredovanje dokumentov, ki so v fazi izdelave in usklajevanja ter za katere je zelo verjetno, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, lahko privede do napačnega razumevanja javnosti in do napačne interpretacije podatkov, kar lahko povzroči zavezancu veliko poslovno škodo ter predstavlja prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Podobno stališče je Upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah.[13] Prav tako je sodišče v svoji praksi[14] že poudarilo, da javni interes predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme po ZDIJZ, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. IP se sicer v svoji praksi vselej zavzema za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa v obravnavanem primeru ocenjuje, da zgoraj navedeni razlogi prosilca v trenutni fazi projekta JEK2 ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih informacij. Razkritje obravnavanih dokumentov, ob danih okoliščinah, ni v javnem interesu, temveč ravno obratno, v javnem interesu je, da zavezanec, ki je v 100% lasti države, čim bolj gospodarno upravlja premoženje države, kar lahko v obravnavanem primeru doseže le, če se dostop do zahtevanih informacij v trenutni fazi omeji. Navedeno pa ne pomeni, da obravnavani dokumenti, ob drugačnem dejanskem stanju in drugem časovnem dejavniku, ne bodo prosto dostopni na podlagi testa javnega interesa.
(32) Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, do razkritja obravnavanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga varstva poslovne skrivnosti, upravnega postopka in dokumenta v nastajanju. Posledično obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
(33) Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP ne spušča v nadaljnjo presojo vprašanja, ali obstajajo navedene izjeme od prostega dostopa. Slednje bi namreč presojal v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Vprašanje presoje izjem se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker torej IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da zahtevane informacije ne izpolnjuje pogojev za informacijo javnega značaja po prvem ali drugem odstavku 4.a členu ZDIJZ, se posebej ne opredeljuje do drugih navedb zavezanca in prosilca.
Sklepno
(34) IP na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ter po pregledu posredovanih dokumentov in javnih evidenc ugotavlja, da je zavezanec pravilno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. IP je tako pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(35) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(36) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Register vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
[2] IP je v odločbi št. 09021-2/2024/4 z dne 23. 5. 2024 obširno utemeljil svojo odločitev glede položaja zavezanca.
[3] Tako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008, 10. odstavek.
[4] Peti odstavek 3.b člena ZDIJZ določa, če je pravna oseba vpisana v eRZIJZ, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu. Skladno z navedenim torej obstaja pravna domneva glede podlage, po kateri je posamezen subjekt zavezan za dostop do informacij javnega značaja, ki pa je izpodbojna. eRZIJZ je namreč informativne narave, organ, ki odloča (o zahtevi ali o pritožbi), pa lahko v postopku sam ugotovi drugačno pravno stanje glede podlage, kot je opredeljeno v RZIJZ in skladno s takšno ugotovitvijo tudi odloči.
[5] Npr. odločbi IP št. 090-10/2017/5 in št. 090-37/2020/11.
[6] Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.
[7] Npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, …
[8] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1224/2019-15 z dne 29. 8. 2022, točki 36 in 37.
[9] Tako npr. sodba Upravnega sodišča št. IU 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023.
[10] https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/13891/Pojasnila_k_standardni_klasifikaciji_dejavnosti_SKD_2025_delovna_razlicica.pdf
[11] https://jek2.si/faze_projekta/
[12] Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji.
[13] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1488/2011, št. I U 1992/2010, št. IU 54/2017-16 in št. III U 80/2018-29.
[14] Sodba Upravnega sodišča št. IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.