prosilec - GEN energija

POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do študij s področja gradnje in delovanja JEK2. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da te študije niso informacije javnega značaja po 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ, poleg tega pa, glede na trenutne okoliščine, ni podan prevladujoč interes javnosti, na podlagi katerega bi bilo možno zahtevane študije opredeliti kot informacije javnega značaja po 2. odst. 4.a čl. ZDIJZ. Ugotovljeno je namreč bilo, da zavezanec te študije pripravlja kot strokovne podlage za predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta, ki pa ga še ni dokončal. To seveda ne pomeni, da obravnavane študije, ob drugačnem dejanskem stanju (denimo, ko bo vložena Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta ali celo že prej, ko bo vložen predlog za to pobudo) in drugem časovnem dejavniku, ne bodo prosto dostopne na podlagi testa javnega interesa. Vsled navedenemu je IP pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2024/4

Datum: 23. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 4. 2023, zoper pisna odgovora družbe GEN energija d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško (v nadaljevanju zavezanec), št. GEN/151/2024 z dne 4. 4. 2024 in št. GEN/162/2024 z dne 9. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 19. 4. 2023 zoper pisna odgovora družbe GEN energija d.o.o., št. GEN/151/2024 z dne 4. 4. 2024 in št. GEN/162/2024 z dne 9. 4. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in izpodbijanih pisnih odgovorih

(1) Prosilka je dne 20. 3. 2024 na podlagi ZDIJZ zahtevala, da ji organ posreduje:

- dokument Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 (izvajalcev Geološki zavod Slovenije, RIZZO International in Norman A. Abrahamson),

- dokument Neodvisni strokovni pregled Verjetnostne analize potresne nevarnosti za JEK2 in NEK (izvajalca Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) in

- dokument Študija priključitve JEK2 z močjo do 2.400 MWe na elektroenergetski sistem Slovenije (izvajalca Elektroinštitut Milan Vidmar).

(2) Prosilka je dne 25. 3. 2024 na podlagi ZDIJZ zahtevala, da ji organ posreduje:

- projektno nalogo Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2 (izvajalca Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) in

- dokument Idejne rešitve za projekt JEK2 (izvajalca IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring).

(3) Zavezanec je s pisnim odgovorom št. GEN/151/2024 z dne 4. 4. 2024 (v nadaljevanju prvi pisni odgovor) zahtevo prosilke z dne 20. 3. 2024 zavrnil s pojasnilom, da je zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ. V konkretni zahtevi gre pri zahtevanih dokumentih za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so dokumenti še v postopku izdelave.

(4) Zavezanec je s pisnim odgovorom GEN/162/2024 z dne 9. 4. 2024 (v nadaljevanju drugi pisni odgovor) zahtevi prosilke z dne 25. 3. 2024 delno ugodil. Najprej je pojasnil, da je zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ. Pojasnil je, da projektna naloga Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2 vsebuje podatke, ki so klasificirani kot poslovna skrivnost in skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Zavezanec je ugotovil, da skladno s 7. členom ZDIJZ lahko izloči podatke, ki predstavljajo izjemo ter prosilki omogoči delni dostop do zahtevanega dokumenta. V nadaljevanju je zavezanec pojasnil, da gre pri dokumentu Idejne rešitve za projekt JEK2 za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je še v postopku izdelave. Zavezanec je v tem delu dostop do podatkov zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(5) Prosilka je zoper prvi in drugi pisni odgovor neposredno na IP vložila pritožbo z dne 19. 4. 2024, v kateri je navedla, da vlaga pritožbo zaradi zavrnjenega dostopa do dveh študij, ki sta po javno dostopnih podatkih že mesece dokončani in jih zavezanec torej ima že več mesecev. Ti študiji se razlikujeta od ostalih, za katere je dobila zavrnjen dostop in pri katerih je tudi iz portala javnih naročil jasno, da je njihova izvedba in dokončanje podaljšano z aneksi. Prosilka meni, da je zavrnitev dostopa do dveh že narejenih študij s pavšalnim argumentom, da še nista končani, neutemeljena. Gre za študiji:

- Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 (pogodba za izvedbo podpisana 23. 12. 2021),

- Idejne rešitve za projekt JEK2 (7. 2. 2023).

Prosilka je vložila tudi pritožbo zaradi odobritve le delnega dostopa za tretjo študijo - Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2 (29. 6. 2020). V pisnem odgovoru zavezanca je namreč povsem neargumentirana odobritev delnega dostopa in zakritje dela ključnih podatkov v tej študiji. Prekriti so namreč izračuni in recimo vhodni podatki za temeljne izračune o ekonomiki JEK2 in cenah energije in ti ne morejo biti poslovna skrivnost. Ne gre za intelektualno ali drugače zaščiteno lastnino izvajalcev, ampak za rezultate in predpostavke analize, ki pa so ključni in jih ima javnost pravico vedeti. Prosilka prosi za dostop do omenjenih dveh študij in za razkritje v celoti tretje omenjene študije, kar je v javnem interesu, saj gre za študije projekta JEK2, o katerem se bo celo odločalo na referendumu.

(6) IP je z dopisom št. 09021-1/2024 z dne 24. 4. 2024 pritožbo prosilke odstopil zavezancu in ga pozval na dostavo dokumentacije, pojasnil in na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilke.

Dodatna pojasnila zavezanca

(7) Zavezanec je odgovoril z dopisom št. GEN/2024/213 z dne 9. 5. 2024, v katerem je pojasnil, da v skladu s 1.a členom ZDIJZ predstavlja poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj je gospodarska družba v lasti države, ki je bila ustanovljena na podlagi Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo GEN energija d.o.o. po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) in na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zavezanec torej ni javna gospodarska služba, saj ni ustanovljen skladno z določili Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami in dopolnitvami) niti takšnih dejavnosti ne opravlja, prav tako pa nanjo niso prenesena nikakršna javna pooblastila za izvajanje javnih služb, zato določba 1. člena ZDIJZ, ki se nanaša neposredno na javne organe oziroma javne službe in nosilce javnih pooblastil, za zavezanca ne velja. Zavezanec je sicer v Registru zavezancev za informacije javnega značaja vpisan na podlagi dveh pravnih podlag, in sicer na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ (gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava) ter 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ (druge osebe javnega prava). Vpis na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ je bil izveden s strani ministrstva, ki je podlago za vpis utemeljevalo z Energetskim zakonom (Uradni list št. 17/14, v nadaljevanju EZ-1), ki je določal, da so obvezne državne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja, dejavnost distribucijskega operaterja in dejavnost operaterja trga z električno energijo. Takšen predlog je bil neskladen z zakonodajo, saj zavezanec ne opravlja nobene od navedenih dejavnosti gospodarske javne službe in torej ni oseba javnega prava. Primarna dejavnost zavezanca je trgovanje z električno energijo, ki je tržna dejavnost, in iz te dejavnosti družba na trgu pridobiva prihodke. EZ-1 je v delu, ki se je nanašal na električno energijo (drugi del) prenehal veljati ter ga je v tem delu nadomestil sedaj veljavni Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21; v nadaljevanju ZOEE), ki pa v tretjem odstavku 5. člena ohranja enako določbo in definicijo obveznih državnih gospodarskih javnih služb. Tako ZOEE, kot tudi pred tem EZ-1, torej ne določata, da je trgovanje z električno energijo državna gospodarska javna služba in tako zavezanec ne opravlja obvezne državne gospodarske javne službe ali druge javne službe, zato torej kljub vpisu v register ni druga oseba javnega prava. Zavezanec je še pojasnil, da je v pravno primerljivem položaju kot družba Holding slovenske elektrarne (v nadaljevanju HSE), za katero iz registra izhaja, da je zavezanec po ZDIJZ le na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Nadalje je zavezanec povzel 4.a člen ZDIJZ in navedel, da je prosilka zahtevala posredovanje študij, kar pomeni, da je zahtevala informacije, ki nastanejo na podlagi pravnih poslov ter predstavljajo informacije javnega značaja zgolj v primeru podanega prevladujočega javnega interesa. Niti v svojih zahtevah niti v pritožbi prosilka ni utemeljila prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih študij, katerega izkaz je v primeru zahteve po razkrivanju nedokončanih študij še toliko bolj pomemben. V konkretnem primeru namreč prevladujoč javni interes za razkritje (nedokončanih) študij ni podan, saj zavezanec v zvezi ali na podlagi zahtevanih študij ni začel nobenega uradnega (upravnega) postopka, temveč je družba zgolj v fazi priprave na vložitev predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta, prav tako pa zavezanec ni porabnik proračunskih sredstev, zato za razkritje podatkov ni podan prevladujoč javni interes. Zavezanec namreč vse aktivnosti izvaja v sklopu svoje tržne in pridobitne gospodarske dejavnosti. V tej fazi zahteva po dostopu do obravnavanih dokumentov ne prestane testa javnega interesa, saj predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta še ni zaključen in ni bil vložen na pristojno ministrstvo. Nadaljnje je zavezanec izpostavil, da gre pri zahtevanih študijah za dokumente, ki bodo podlaga za sprejemanje odločitev glede projekta JEK2. Posredovanje dokumentov, ki so v fazi izdelave ali usklajevanja ter je zelo verjetno, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, bi lahko vodilo v napačno razumevanje javnosti glede njihove vsebine in celo v zastoje ter motnje pri nadaljnjih postopkih. Tudi argument prosilke, da se pripravlja referendum glede projekta JEK2, ne utemeljuje obstoj prevladujočega javnega interesa, saj Državni zbor RS še ni potrdil izvedbe referenduma in torej ta uradno še ni razpisan. V primeru izvedbe posvetovalnega referenduma bo zavezanec javnosti pravočasno zagotovil vse potrebne informacije v zvezi s projektom JEK2. Zavezanec je iz previdnosti in podredno izpostavil, da bi tudi v primeru, če bi zahtevane informacije predstavljale informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (vendar jih ne), bilo potrebno v konkretnem primeru upoštevati izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Svoje stališče in zatrjevane izjeme je podrobno pojasnil za vsakega izmed obravnavanih dokumentov posebej. V nadaljevanju je zavezanec navedel, da je na podlagi Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list RS, št. 53/15, v nadaljevanju OdSUKND) določen kot nosilec načrtovane investicije v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Funkcija nosilca načrtovane investicije ne pomeni, da so bile s tem na zavezanca prenešene kakršnekoli javne funkcije ali javna pooblastila, ki so drugače v pristojnosti države ali lokalnih skupnosti. Zavezanec pri svojih aktivnostih torej v nobenem pogledu ne ravna kot državni oziroma javni organ. Vse dejavnosti, ki se navezujejo na načrtovanje in pripravo na projekt JEK2, zavezanec izvaja v sklopu opravljanja svojih gospodarskih dejavnosti oz. izvajanja tržne dejavnosti. Projekt JEK2 se trenutno nahaja v fazi priprave vseh relevantnih strokovnih podlag za pripravo in vložitev predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Vsi dokumenti, ki so pri  zavezancu trenutno v fazi priprave in usklajevanja, predstavljajo strokovne podlage, ki bodo priložene končnemu predlogu Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Končne verzije dokumentov pa bodo v sklopu predloga Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta vložene na pristojno ministrstvo. Študija Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2 je bila izdelana v sklopu predhodnih priprav na projekt JEK2. Namen študije je bil izdelati ter preveriti strokovno oceno ekonomskih učinkov izgradnje in delovanja JEK2 na celotno slovensko gospodarstvo. Poleg tega je bil namen primerjati scenarij JEK2 z drugimi scenariji, kot so scenarij brez izgradnje, ter scenarij razvoja OVE in plina glede na najnovejše znane podatke. Pri tem je bilo treba upoštevati celoten spekter učinkov od same gradnje in njenih posrednih multiplikacijskih učinkov, delovanja takšnega objekta vključno z učinki na okolje, kot so toplogredni plini, ter obdobje po obratovanju, ki se nanaša na razgradnjo in sanacijo takšnih objektov. Študija Idejne rešitve za projekt JEK2 se pripravlja v postopku predhodne priprave za začetek postopka umeščanja v prostor in bo priloga predlogu Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta ter bo kot taka del postopka sprejemanja državnega prostorskega načrt. Študija Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 se pripravlja v postopku predhodne priprave na izdelavo študije Site Safety Analysis Report, ki jo bo zavezanec začel pripravljati predvidoma v tretjem kvartalu leta 2024. Navedene študije v omejenem obsegu vsebujejo tudi podatke o emisijah v okolje, vendar podatki ne predstavljajo okoljskih podatkov v smislu tretjega odstavka 160. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2), saj zavezanec v zvezi ali na podlagi navedenih študij še ni udeležen v upravnem ali kakršnemkoli drugem postopku, temveč zavezancu študije trenutno služijo zgolj kot priprava na začetek upravnih postopkov. Prav tako prvi odstavek 160. člena ZVO-2 določa, da morajo dostop do okoljskih podatkov razkriti državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki pa ne velja za zavezanca, ki ni noben od navedenih zavezanih subjektov. Vsi podatki glede emisij v okolje, odpadkov in o drugih pomembnih vplivih bodo vključeni v okoljsko in varnostno poročilo, ki ju bo zavezanec začel pripravljati v tretjem ali četrtem kvartalu letošnjega leta. Zavezanec še ni vložil predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta na pristojno ministrstvo, saj predlog še ni zaključen, kar pomeni, da tudi ni zaključena študija Idejne rešitve za JEK2. Zavezanec bo predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta na pristojno ministrstvo vložil predvidoma v drugem ali tretjem kvartalu letošnjega leta. Zavezanec ni porabnik proračunskih sredstev, posledično tudi priprava predmetnih dokumentov ni bila financirana iz javnih sredstev. Vse študije, ki so naročene s strani zavezanca, so plačane neposredno iz sredstev, ki jih družba ustvari pri svojem poslovanju, tj. izvajanju tržne dejavnosti. V zavezancu so v polni meri zavezani poslovni odličnosti in delujejo v skladu z zakonodajo, dobrimi poslovnimi običaji in visokimi etičnimi standardi, kar vključuje celovit, pravočasen in transparenten dialog z javnostjo. Kot gospodarska družba v državni lasti zavezanec dosledno skrbi za resnično, pregledno, celovito in pravočasno izkazovanje poslovanja lastniku. Poudariti je treba, da je gospodarno in odgovorno poslovanje neločljivo povezano z varovanjem konkurenčne prednosti zavezanca in njegove poslovne skrivnosti. Objava nepopolnih podatkov ter posredovanje dokumentov, ki so v fazi izdelave ali usklajevanja ter za katere je zelo verjetno, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, lahko privede do napačnega razumevanja javnosti in do napačne interpretacije podatkov, kar lahko zavezancu povzroči veliko poslovno škodo. Glede na vse zgoraj navedeno zavezanec meni, da pritožbene navedbe prosilke ne držijo in da je pritožba neutemeljena. Zavezanec vse postopke vodi skladno z zakonodajo, prav tako stremi k omogočanju dostopnosti podatkov, tudi ko gre za informacije, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja. V konkretnem primeru pa zavezanec, ne glede na to, da ne obstoji zakonska podlaga za posredovanje dokumentov, s študijo Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 dejansko še ne razpolaga, medtem ko je študija Idejne rešitve za JEK2 še v fazi osnutka. Zavezanec se je že večkrat javno zavezal k transparentnim predstavitvam vseh relevantnih podatkov o projektu in zavezo uresničuje v praksi, tudi z rednimi mesečnimi srečanji z novinarji in ažurnim odgovarjanjem na novinarska vprašanja. Tako se zavezuje delovati tudi v prihodnje.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilka z obravnavano pritožbo izpodbija dva pisna odgovora zavezanca. Prvi pisni odgovor izpodbija v delu, ki se nanaša na dostop do Verjetnostne analize potresne varnosti za JEK2 (izvajalcev Geološki zavod Slovenije, RIZZO International in Norman A. Abrahamson), drugi pisni odgovor pa v delu, ki se nanaša na Idejne rešitve za projekt JEK2 (izvajalca IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring) in projektno nalogo Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2 (v nadaljevanju obravnavani dokumenti).

2. Položaj zavezanca

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali je zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ. Iz vpisa v Registru zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju RZIJZ), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, namreč izhaja, da je zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot druga oseba javnega prava, čemur pa zavezanec nasprotuje. Peti odstavek 3.b člena ZDIJZ določa, če je pravna oseba vpisana v RZIJZ, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu. Skladno z zgoraj navedenim torej obstaja pravna domneva glede podlage, po kateri je posamezen subjekt zavezan za dostop do informacij javnega značaja, ki pa je izpodbojna. RZIJZ je namreč informativne narave, organ, ki odloča (o zahtevi ali o pritožbi), pa lahko v postopku sam ugotovi drugačno pravno stanje glede podlage, kot je opredeljeno v RZIJZ in skladno s takšno ugotovitvijo tudi odloči.[1]

(11) ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava.[2] Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. družba z omejeno odgovornostjo) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločujoči) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva). Ni treba, da so elementi izpolnjeni kumulativno, zadošča že, da so izkazani v pretežnem delu in kažejo na dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti zavezanca.

(12) IP je z vpogledom v Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo GEN energija d.o.o. z dne 28. 7. 2023 (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi) ugotovil, da je zavezanec organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Iz 5. člena Akta o ustanovitvi izhaja, da zavezanec opravlja 43 dejavnosti. Skladno s 5. členom Akta o ustanovitvi je temeljni cilj poslovanja zavezanca maksimiziranje vrednosti družbe ter ustvarjanje primernega donosa za lastnika. Poleg tega zavezanec v okviru svojih razpoložljivosti in načrtovanih proizvodnih kapacitet neposredno ali preko drugih družb v skupini zagotavlja tudi zanesljivo, varno in stabilno oskrbo z električno energijo v državi, zanesljivo, varno in stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema v državi, zadostnost in sigurnost proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu države in zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti države, predpisano stopnjo jedrske varnosti v jedrskih objektih v državi.

(13) Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da zavezanec ni ustanovljen kot pravna oseba javnega prava, ampak kot pravna oseba zasebnega prava, in sicer z Aktom o ustanovitvi in v obliki, kot jo določa 523. člen ZGD-1. Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt v obliki zakona ali drugega oblastnega akta.[3]

(14) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali zavezanec opravljala kakšno od oblastnih funkcij oziroma ali mu je bilo podeljeno javno pooblastilo ali izvaja javno službo. Pri javni službi gre za izvajanje servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja in ne za izvajanje primarne dejavnosti javnega sektorja, ki se kaže v oblastnem, avtoritativnem urejanju posameznih upravnih področij. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrin oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje. Področje oskrbe z električno energijo, na katerega se nanašajo tudi dejavnosti zavezanca, je urejeno v ZOEE. Ta v tretjem odstavku 5. člena določa, da so obvezne državne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega in distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga. Ostale elektroenergetske dejavnosti (dejavnosti proizvodnje, dobave in trgovanja z električno energijo, shranjevanja energije in agregiranja) se na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOEE opravljajo prosto na trgu. Na podlagi navedenega in po pregledu vseh dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja na podlagi 5. člena Akta o ustanovitvi, je IP ugotovil, da zavezanec ne opravlja gospodarske javne službe po ZOEE.

(15) Dalje IP pojasnjuje, da država z javnim pooblastilom na posamezen subjekt javnega ali zasebnega prava prenaša del svojih izvirnih (oblastnih, javnih) nalog, ki bi jih morala opravljati sama, vendar je smiselno prepustiti njihovo izvajanje nekomu drugemu. Ključnega pomena pa je, da se lahko javno pooblastilo, na podlagi drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS), podeljuje le z zakonom. Javno pooblastilo se namreč lahko podeljuje le za takšne (javne) naloge in pravice, ki pomenijo eno izmed oblastnih, avtoritativnih funkcij državne uprave. Po pregledu dejavnosti zavezanca, kot so navedene v Aktu o ustanovitvi, IP ugotavlja, da zavezanec v ničemer ne izvaja oblastne funkcije ali javnega pooblastila.

(16) IP nadalje ugotavlja, da zavezanca tudi na podlagi vsebine letnega poročila družbe (https://www.gen-energija.si/files/materials/55/pdf/Letno%20poročilo%20GEN%202022.pdf) ne moremo uvrstiti med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, saj ne vsebujejo informacij, na podlagi katerih bi zavezanca lahko uvrstili v to skupino.

(17) V zvezi z nastankom dokumentov, ki so predmet obravnavane pritožbe, je IP sledil pojasnilom zavezanca v dopisu št. GEN/2024/213 z dne 9. 5. 2024, iz katerih izhaja, da je na podlagi petega odstavka točke 6.1.2 Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list RS, št. 53/15, v nadaljevanju OdSUKND) zavezanec določen kot nosilec načrtovane investicije v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Funkcija nosilca načrtovane investicije ne pomeni, da so bile s tem na zavezanca prenešene kakršnekoli javne funkcije ali javna pooblastila, ki so drugače v pristojnosti države ali lokalnih skupnosti. Zavezanec pri svojih aktivnostih na tem področju ne izvaja nobenih oblastnih oziroma avtoritativnih funkcij državne uprave. Vse dejavnosti, ki se navezujejo na načrtovanje in pripravo na projekt JEK2, zavezanec izvaja v sklopu opravljanja svojih gospodarskih dejavnosti oziroma izvajanja tržne dejavnosti. Projekt JEK2 se trenutno nahaja v fazi priprave vseh relevantnih strokovnih podlag za pripravo in vložitev predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Vsi dokumenti, ki so v zavezancu trenutno v fazi priprave in usklajevanja, predstavljajo strokovne podlage, ki bodo priložene končnemu predlogu Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Končne verzije dokumentov pa bodo v sklopu predloga Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta vložene na pristojno ministrstvo. Aktivnosti, ki jih zavezanec izvaja v sklopu priprave predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta in posledično dokumenti, ki pri tem nastajajo (med drugim tudi dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe), torej v ničemer ne pomenijo izvajanja oblastnih funkcij oziroma javnega pooblastila ali izvajanja javne službe. Če bi sprejeli nasprotno stališče, bi to pomenilo, da so zavezani po 1. členu ZDIJZ vsi nosilci gospodarskih aktivnosti, ki so navedeni v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, kar pa zagotovo ni niti v skladu z namenom zakonodajalca glede opredelitve zavezancev niti s pravno teorijo o načinu podeljevanja javnih pooblastil, kot je pojasnjena zgoraj.

(18) Zavezanec tudi ne uresničuje javnega interesa. Zakonodajalec je namreč s tem, ko je za določene dejavnosti na področju oskrbe z električno energijo določil, da se izvajajo kot javna služba, opredelil, katere dejavnosti na tem področju so namenjene uresničevanju javnega interesa. Kot je podrobno pojasnjeno že v predhodnih odstavkih obrazložitve te odločbe, zavezanec takšne dejavnosti ne opravlja. IP je ugotovil tudi, da zavezanec javnemu pravu ni podrejen prav nič bolj kot ostale osebe zasebnega prava iz področja oskrbe z električno energijo, ki ne izvajajo javne službe.

(19) IP tudi ni našel razlogov, da ne bi sledil pojasnilu zavezanca v dopisu št. GEN/2024/213 z dne 9. 5. 2024, da zavezanec ni porabnik proračunskih sredstev, posledično tudi priprava obravnavanih dokumentov ni bila financirana iz javnih sredstev. Vse študije, ki so naročene s strani zavezanca, so plačane neposredno iz sredstev, ki jih družba ustvari pri svojem poslovanju, tj. izvajanju tržne dejavnosti. Ob tem IP poudarja, da je ključnega pomena za opredelitev zavezancev po 1. členu ZDIJZ ugotovitev, da subjekt izvršuje javnopravne naloge, s čimer pa delež lastništva, ki ga ima Republika Slovenija v določeni gospodarski družbi, praviloma ni povezan. Edini družbenik zavezanca je sicer Republika Slovenija, vendar ima na podlagi 2. člena Akta o ustanovitvi zavezanec v pravnem prometu vsa pooblastila, s premoženjem družbe prosto razpolaga in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Republika Slovenija za obveznosti zavezanca ne odgovarja. Glede na 100% lastniški delež v zavezancu ima država sicer na podlagi določb Akta o ustanovitvi prevladujočo vlogo v organih upravljanja kot družbenica, ne pa kot oblastni organ.

(20) Po presoji elementov, ki opredeljujejo pravno osebo javnega prava, je IP zaključil, da ta niso izkazani v pretežnem delu, in da ne kažejo na dovolj velike koncentracije javnopravnih značilnosti zavezanca, da bi ga lahko opredelili kot pravno osebo javnega prava. V skladu s tem je IP zaključil, da družba ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

3. Ali je predmet zahteve informacija javnega značaja?

(21) V postopkih po ZDIJZ se kot primarno najprej pojavi vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja. Šele, ko je to vprašanje pozitivno rešeno, je mogoča presoja, ali je takšna informacija prosto dostopna. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali obravnavani dokumenti, torej Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK2 (izvajalcev Geološki zavod Slovenije, RIZZO International in Norman A. Abrahamson), Idejne rešitve za projekt JEK2 (izvajalca IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring) in projektna naloga Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK2, sodijo med informacije javnega značaja.

(22) V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(23) Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(24) IP ob tem ugotavlja, da obravnavani dokumenti ne vsebujejo taksativno naštetih informacij iz 4.a člena ZDIJZ, ker se ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilka je namreč zahtevala dostop do analiz oziroma študij, ki jih je naročil organ. IP najprej ugotavlja, da analize oziroma študije že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla. To pa pomeni, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja. IP poudarja, da je zakonodajalec pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prosto dostopnost do podatkov omejil na »informacije iz sklenjenega pravnega posla«, torej na podatke iz konkretne pogodbe, kamor pa informacije o tem, kaj konkretno je pogodbeni partner izdelal na podlagi tega sklenjenega posla in izdelek sam (npr. analiza), ni mogoče uvrstiti, saj je to del izvedbe pravnega posla. V Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (EVA: 2013-1711-0053; v nadaljevanju predlog novele ZDIJZ-C) je zakonodajalec navedel, »da bodo zavezanci po ZDIJZ, zaradi morebitne ugotovitve izjeme poslovne skrivnosti, javnosti razkrili zgolj tiste osnovne podatke iz pogodbe, ki so določeni kot absolutno javni (predmet, partner, terminski plan itd.)«, kar pritrjuje ugotoviti, da za tako široko razlago določbe, ki bi zajemala tudi izvedbene podatke pogodbenih partnerjev, ni pravne podlage. Slednje je tudi v skladu s prakso IP.[4] To pa pomeni, da obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja

(25) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[5]

(26) Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1. a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona, in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ), je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se je strinjalo z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

(27) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, sta tako IP[6] kot tudi Upravno sodišče RS[7] že večkrat zavzela enotno stališče, iz katerega izhaja, da če ne gre taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati.

(28) IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, že pojmovno, kakor tudi po vsebini, ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (pravni posel namreč predstavlja pogodba, ki je bila sklenjena v povezavi s to dokumentacijo, opomba IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

4. Test interesa javnosti

(29) Ker je o informacijah javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ mogoče govoriti le, če obstaja javni interes, je IP v nadaljevanju presojal, ali je v obravnavani zadevi javni interes za razkritje močnejši od interesov, zaradi katerih so obravnavani dokumenti varovani kot poslovna skrivnost oziroma kot dokumenti v izdelavi.

(30) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

(31) V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona v komentarju k 5. členu (stran 50) v zvezi z drugim odstavkom 4.a člena izrecno poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen »omejeni« test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

(32) Prosilka je v pritožbi navedla, da je razkritje obravnavanih dokumentov v javnem interesu, saj gre za študije projekta JEK2, o katerem se bo celo odločalo na referendumu. IP poudarja, da pri presoji, ali (33) je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije vedno prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije. Kljub precej splošni utemeljitvi javnega interesa v pritožbi IP ugotavlja, da se v tem pritožbenem postopku postavlja vprašanje, ali so obravnavani dokumenti tako pomembni za širšo javno razpravo v zvezi z odločanjem na referendumu, da opravičujejo njihovo razkritje na podlagi javnega interesa.

(34) Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ na izjemne primere, IP ocenjuje, da prevladujoč javni interes za razkritje obravnavanih dokumentov v trenutni fazi (še) ni podan. Bistvenega pomena za takšno odločitev je prvič dejstvo, da Državni zbor RS še ni potrdil izvedbe posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke, kar pomeni, da javna razprava oglede vsebine morebitnega referendumskega vprašanja še ni v teku. Drugi pomemben argument pa je dejstvo, da bodo obravnavani dokumenti strokovne podlage, ki bodo priložene končnemu predlogu Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta. Ta predlog zavezanec še pripravlja na podlagi petega odstavka točke 6.1.2. OdSUKND kot nosilec načrtovane investicije v blok 2 NEK in na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUreP-3). Kot je pojasnil zavezanec v dopisu št. GEN/2024/213 z dne 9. 5. 2024, bo predlog Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta na pristojno ministrstvo vložil predvidoma v drugem ali tretjem kvartalu letošnjega leta. Obravnavani dokumenti torej še niso del predloga Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta, ki bi bil že vložen na pristojno ministrstvo, poleg tega pa, glede na dejstvo, da sta dve obravnavani študiji še v izdelavi, tudi ni nujno, da bo ob zaključku izdelave predloga pobude njuna vsebina točno takšna, kot je sedaj. Razkrivanje dokumentov, ki še niso del končnega predloga pobude, in ki so v fazi izdelave oziroma usklajevanja ter je zelo verjetno, da se bodo še spreminjali in dopolnjevali, bi lahko vodilo v napačno razumevanje javnosti glede njihove vsebine in celo v zastoje ter motnje pri nadaljnjih postopkih, kar zagotovo ni v javnem interesu. V javnem interesu je namreč, da projekt JEK2 čimprej pride do faze, v kateri bodo tudi izsledki relevantnih študij na voljo javnosti, da bo ta lahko aktivno sodelovala v razpravah, ki bodo pomembne za sprejemanje nosilcem oblastnih odločitev na tem področju. Poleg tega pa lahko v obstoječi fazi razkritje obravnavanih dokumentov povzroči veliko poslovno škodo zavezancu kot investitorju pri tem projektu, kar je slednji podrobneje pojasnil v dopisu št. GEN/2024/213 z dne 9. 5. 2024.

(35) Drugih konkretnih okoliščin, ki bi terjale razkritje obravnavanih dokumentov, prosilka ne navaja, prav tako jih ni ugotovil IP. IP se zato strinja z zavezancem, da javni interes za razkritje obravnavanih dokumentov v trenutni fazi projekta JEK2 ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je izražena s pravico do varstva poslovne skrivnosti, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba v tej fazi razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno. Podobno stališče je Upravno sodišče RS že zavzelo v svojih odločitvah.[8] Prav tako je sodišče v svoji praksi[9] že poudarilo, da javni interes predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme po ZDIJZ, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. IP se sicer v svoji praksi glede zavezanca vselej zavzema za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa je v obravnavanem primeru ocenil, da zgoraj navedeni razlogi prosilke v trenutni fazi projekta JEK2 ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih informacij. Razkritje obravnavanih dokumentov, ob danih okoliščinah, ni v javnem interesu, temveč ravno obratno, v javnem interesu je, da zavezanec, čigar 100% lastnik je država, čim bolj gospodarno upravlja premoženje države, kar lahko v obravnavanem primeru doseže le, če se dostop do zahtevanih informacij v trenutni fazi omeji. To seveda ne pomeni, da obravnavani dokumenti, ob drugačnem dejanskem stanju (denimo, ko bo vložena Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta ali celo že prej, ko bo vložen predlog za to pobudo) in drugem časovnem dejavniku, ne bodo prosto dostopni na podlagi testa javnega interesa.

(36) Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom poslovne skrivnosti na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, do razkritja obravnavanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga poslovne skrivnosti in zaradi potrebe varstva dokumenta v nastajanju. Posledično obravnavani dokumenti niso informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

(37) Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, se IP ni spuščal v vprašanje, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, oziroma da ustrezajo definiciji iz 4.a člena ZDIJZ. Vprašanje presoje izjem se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilke.

5. Sklepno

(38) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da sta prvi in drugi izpodbijani pisni odgovor zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(39) V tem postopku posebni stroški niso nastali.

(40) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] glej npr. odločbo IP št. 090-86/2015 z dne 29. 7. 2015.

[2] npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011.

[3] Tako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008, 10. odstavek.

[4] Odločbi IP št. 090-10/2017/5 in št. 090-37/2020/11.

[5] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[6] npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, …

[7] npr. sodba Upravnega sodišča RS št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 8. 2022, točki 36 in 37.

[8] npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. IU 1488/2011, št. IU 1992/2010, št. IU 54/2017-16 in št. III U 80/2018-29

[9] Sodba Upravnega sodišča RS št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.