prosilec - Gasilska brigada Ljubljana

Številka: 090-283/2026/2

Datum:  17. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 246. člena in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 12. 6. 2026, zoper odločbo Gasilske brigade Ljubljana, Vojkova cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 75-1/2026 z dne 5. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1. Pritožba prosilke z dne 12. 6. 2026, zoper odločbo Gasilske brigade Ljubljana, št. 75-1/2026 z dne 5. 6. 2026, se v delu, ki se nanaša na požarni načrt in načrt evakuacije, zavrže.

i n

O D L O Č B O:

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilka je dne 16. 4. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji organ, v elektronski obliki, za objekt na naslovu …, posreduje:

1. Požarni načrt,

2. Načrt evakuacije,

3. Potrdilo o prejemu dokumentacije iz 1. in 2. točke zahteve,

4. Vsa morebitna mnenja, pripombe ali komunikacijo organa v zvezi z zahtevano dokumentacijo,

5. Morebitno dokumentacijo, ki se nanaša na intervencijske poti, dostop ali pogoje za posredovanje na tem objektu.

Svojo zahtevo je dne 21. 4. 2026 dopolnila in zahtevala strokovna pojasnila v zvezi z evakuacijsko potjo.

(2)           Organ je prosilki dne 21. 4. 2026 podal odgovore na zastavljena vprašanja z dne 16. 4. 2026 in z dne 21. 4. 2025, in sicer je pojasnil, da je bil za objekt na naslovu …, izdelan Požarni načrt, ki ga je organ prejel od izdelovalca podjetja Evakuacija d. o. o. dne 19. 3. 2026. Načrt evakuacije je namenjen stanovalcem, zato ga organ ni prejel. V zvezi z morebitno dodatno komunikacijo, poleg potrditve o prejemu Požarnega načrta, te ni bilo. Organ je pojasnil, da Požarnega načrta prosilki ne more izročiti, saj mora izkazati pravno podlago uporabe objekta na tem naslovu. Z dokumentom mora namreč organ ravnati kot dober gospodar in ga varno hraniti ter uporabiti le za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Dodatno je odgovoril tudi na vsebinska vprašanja glede minimalnih zahtev za evakuacijo in pojasnil, da stanovalci, lastniki in uporabniki stavbe, imajo sicer pravico dostopa do dokumenta, vendar ne na podlagi določb ZDIJZ. Za razkritje dokumenta tudi ni podan prevladujoči interes javnosti, prav tako ni mogoč delni dostop do dokumenta.

(3)           Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 12. 6. 2026 vložila pritožbo, v kateri je izpostavila, da je organ v odgovoru z dne 21. 4. 2026 navedel, da z zahtevanim požarnim načrtom razpolaga in da če bo prosilka izkazala pravno podlago uporabe objekta na tem naslovu, ji bo dokument poslal. Prosilka je organu sporočila, da je etažna lastnica v objektu …, kljub temu pa ji dokument ni bil posredovan. Organ v odločbi ni pojasnil, zakaj je prvotno menil, da je dokument mogoče posredovati ob izkazu pravne podlage uporabe objekta, kasneje pa je zavzel stališče, da dostop ni dopusten. Prav tako meni, da je organ napačno uporabil 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilke požarni načrt za objekt … ne predstavlja dokumenta notranjega delovanja organa. Gre za dokument, ki je bil izdelan za večstanovanjski objekt, s strani zunanjega izvajalca, ter posredovan organu. Organ ni konkretno pojasnil, kakšne motnje pri delovanju organa bi povzročilo njegovo razkritje. Organ tudi ni individualno presojal vseh zahtevanih dokumentov, prejela je namreč le potrdilo o prejemu dokumentacije, ne pa tudi komunikacije, morebitnih mnenj in pripomb in dokumentacijo glede intervencijskih poti, dostopa oziroma pogojev za posredovanje. Dodatno izpostavlja, da ima kot etažna lastnica, katere varnost je neposredno povezana z vsebino požarnega načrta, pravico do dokumenta. Pojasnila je, da je požarni načrt in načrt evakuacije že pridobila od upravnika objekta in da je podan tudi pomemben javni interes za transparentnost in pravilnost podatkov, s katerimi razpolagajo pristojni organi na področju požarne varnosti.

(4)            Organ je pritožbo prosilke preizkusil in ugotovil, da je pravočasna in dovoljena ter vložena po upravičeni osebi. Na podlagi 245. člena ZUP jo je poslal v reševanje IP, skupaj z vso zahtevano dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Načelo univerzalnega prosilca, t. i. »erga omnes«

(6) Pri odločanju o zahtevi za dostop do dokumentov na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) pravni interes prosilca ni pravno relevanten. ZDIJZ namreč temelji na načelu prostega dostopa, skladno s katerim so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem pravnim in fizičnim osebam, pri čemer ima vsak prosilec pod enakimi pogoji pravico zahtevati dostop do informacije javnega značaja.

(7) Bistvo postopka po ZDIJZ je zato v presoji same zahtevane informacije oziroma dokumenta, ne pa v presoji okoliščin, položaja ali namena konkretnega prosilca. Razlog, zaradi katerega prosilka želi informacijo, za presojo zahteve ni pomemben in tudi če prosilka zatrjuje oziroma izkazuje pravni interes za pridobitev konkretnih dokumentov, to samo po sebi ne more biti podlaga za njihov dostop po ZDIJZ. Prav tako pa pravni interes ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi bila prosilka v postopku po ZDIJZ upravičena do dokumentov, ki sicer niso prosto dostopni javnosti.

(8) Dostop do dokumentov po ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin konkretnega prosilca, temveč z vidika samih zahtevanih informacij. Odločitev mora imeti učinek erga omnes, kar pomeni, da je treba izhajati iz vprašanja, ali bi lahko isti dokument pridobil tudi katerikoli drug prosilec, ki bi vložil enako zahtevo. Posledično prosilčev pravni ali osebni interes za pridobitev dokumenta pri tej presoji ni pomemben. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022 (tč. 29). Namen, ki ga prosilec zasleduje s pridobitvijo informacije, za rešitev zahteve po ZDIJZ ni pravno relevanten.

(9) Če prosilka meni, da ji zaradi njenega posebnega pravnega položaja pripada dostop do določenih dokumentov, mora takšno pravico uveljavljati na morebitni drugi pravni podlagi, če ta obstaja, saj ZDIJZ ni ustrezna podlaga za uveljavljanje pravic na podlagi zatrjevanega pravnega interesa. Pravna podlaga, ki posamezniku daje pravico do vpogleda v dokumente zaradi njegovega pravnega položaja, je zato ločena od vprašanja, ali so isti dokumenti prosto dostopni javnosti na podlagi ZDIJZ. Kot je razvidno iz pritožbene zadeve, je prosilka v zahtevi in dopisih z dne 16. in 21. 4. 2026 izrecno poudarila, da vlaga zahtevo na podlagi ZDIJZ in da želi, da organ zahtevo obravnava v skladu z ZDIJZ. IP pojasnjuje, da prosilec na podlagi ZDIJZ od organa ne more zahtevati dokumentov na način, da izkazuje pravni interes za dostop do teh dokumentov, prav tako od organa ne more zahtevati odgovorov na vprašanja, ker predstavljajo pojasnila in obrazložitve ustvarjanje novega dokumenta, te pravice pa ZDIJZ prosilcu ne daje. Ne glede na to, je organ 21. 4. 2026 prosilki podal obširna pojasnila glede postavljenih vprašanj glede minimalnih zahtev glede zagotavljanja prostega in neoviranega evakuacijskega izhoda, prav tako je prosilko seznanil s tem, da lahko požarni načrt prejme, če izkaže pravno podlago za uporabo objekta na navedenem naslovu. IP slednjega ni razumel, kot to navaja prosilka v pritožbi, da je organ postopal neskladno in nedosledno. Organ je namreč, ko je ugotovil, da ZDIJZ ni podlaga, za posredovanje dokumentov, z namenom, da bi prosilki vendarle ugodil, poskušal pridobiti ustrezna dokazila, da bi lahko zahtevo prosilke uspešno obravnaval na drugi zakonski podlagi. Kot izhaja iz pritožbene zadeve, je prosilka pravni interes tudi v nadaljevanju postopka na prvi stopnji zgolj zatrjevala, z ničemer pa ga ni izkazala (npr. z zemljiško knjižnim izpiskom). Organ sicer v postopku po ZDIJZ tega, ali ima prosilka po kakšnih drugih zakonskih podlagah, pravico dostopati do dokumentov, ni bi bil dolžan ugotavljati ali preverjati, predvsem zato, ker se prosilka v zahtevi na več mestih jasno sklicuje, da zahtevo vlaga na podlagi ZDIJZ. Glede na navedeno IP pritožbenih navedb prosilke, s katerimi ta zatrjuje, da ima za dostop do dokumentov upravičen pravni interes, oziroma s katerimi pojasnjuje svoj namen za pridobitev dokumentov, ni upošteval, saj te navedbe v postopku po ZDIJZ niso bistvene niti relevantne. Slednje je pravilno ugotovil tudi organ prve stopnje.

O pravnem interesu za vložitev pritožbe

(10) IP dalje ugotavlja, da je prosilka v pritožbi z dne 12. 6. 2026 navedla, da je požarni načrt in načrt evakuacije, že pridobila od upravnika objekta. V skladu s 4. alinejo prvega odstavka 240. člena ZUP organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če, med drugim, pritožnik nima pravnega interesa. Pravnega interesa za vložitev pritožbe ni mogoče razumeti zgolj kot abstraktno željo stranke, da bi se izpodbijana odločba spremenila ali odpravila, temveč mora biti podan konkreten in neposreden interes za spremembo oziroma odpravo odločbe, ki se kaže v možnosti izboljšanja pravnega položaja pritožnika.

(11) V obravnavanem primeru je prosilka v sami pritožbi navedla, da z zahtevanimi dokumenti (požarni načrt in načrt evakuacije) že razpolaga. S tem je sama potrdila dejansko okoliščino, iz katere izhaja, da je cilj, ki ga je zasledovala z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, že dosežen. Prosilka je namreč dokumente, katerih pridobitev zahteva, že prejela, s tem pa je tudi pridobila možnost, da se seznani z njihovo vsebino.

(12) Prosilka z ugoditvijo pritožbi oz. z odpravo izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na požarni načrt in načrt evakuacije, svojega dejanskega in pravnega položaja tako ne bi mogla več izboljšati. Tudi, če bi bilo pritožbi ugodeno in bi ji organ bil dokumente dolžan posredovati, bi prosilka razpolagala z istimi dokumenti, s katerimi po lastnih navedbah že razpolaga. Pritožbeni postopek zato zanjo ne bi mogel imeti nobenega konkretnega pravnega učinka, oziroma ji ne bi mogel zagotoviti dodatne koristi, ki je v času odločanja o pritožbi še ni imela.

(13) Namen instituta pravnega interesa za pritožbo je namreč zagotoviti pravno varstvo osebi, ki lahko z uspehom v pritožbenem postopku doseže izboljšanje svojega pravnega položaja. Če je prosilka zahtevane dokumente že pridobila in se je posledično tudi seznanila z njihovo vsebino, svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more več izboljšati.

(14) Pri tem je treba razlikovati med pravico do dostopa do informacij javnega značaja in pravnim interesom za vložitev pritožbe. Dejstvo, da prosilcu pri vložitvi zahteve po ZDIJZ ni treba izkazovati posebnega pravnega interesa za pridobitev informacije, ne pomeni, da je mogoče spregledati procesni pogoj pravnega interesa pri odločanju o njegovi pritožbi. Prvi odstavek 240. člena ZUP namreč izrecno zahteva obstoj pravnega interesa za vložitev oziroma vodenje pritožbenega postopka.

(15) Ker iz pritožbe prosilke nedvomno izhaja, da požarni načrt in načrt evakuacije že ima, ni mogoče ugotoviti konkretne pravne koristi, ki bi jo lahko dosegla z ugoditvijo njeni pritožbi. Morebitna odprava izpodbijane odločbe ali ponovno odločanje o njeni zahtevi, bi imela za posledico zgolj ponovno pridobitev dokumentov, s katerimi prosilka že razpolaga. Ker je obstoj pravnega interesa procesna predpostavka za odločanje o pritožbi, bi moral organ pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na požarni načrt in načrt evakuacije, zavreči. Ker tega ni storil organ prve stopnje, je to, skladno s prvim odstavkom 246. člena ZUP, storil IP, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa. Ker je IP pritožbo prosilke zavrgel, tudi ni presojal obstoja morebitnih izjem za dostop do zahtevanih dokumentov niti zatrjevanega javnega interesa, saj je že predhodno ugotovil, da prosilka glede požarnega načrta in načrta evakuacije, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

Glede preostalih zahtevanih dokumentov

(16) Prosilka je v pritožbi navedla, da ni zahtevala zgolj požarnega reda, temveč tudi potrdilo o prejemu dokumentacije, ki ga je prejela, komunikacijo, morebitna mnenja in pripombe ter dokumentacijo glede intervencijskih poti, dostopa oziroma pogojev za posredovanje. Navedla je, da organ ni odločal o vsakem dokumentu posebej niti ni za vsak dokument posebej ugotavljal obstoja zakonskih izjem.

(17) IP je ob pregledu pritožbene zadeve ugotovil, da organ o dostopu do teh dokumentov res ni izrecno odločal v izpodbijani odločbi, vendar je prosilki v dopisu z dne 21. 4. 2026 pojasnil, da morebitne dodatne komunikacije, poleg potrditve o prejemu požarnega načrta, ni bilo. Glede na to, da je zahteva prosilke obsegala tako zahtevo po dokumentih, kot zahtevo po odgovorih in pojasnilih, je IP ugotovil, da je organ sicer v odločbi spregledal, da ni odločil o vseh dokumentih, vendar je o dostopu do preostalih dokumentov vendarle podal pojasnilo v okviru istega postopka, in sicer, da z dokumenti ne razpolaga, zato je IP v okviru pritožbe zoper zavrnilno odločbo presojal navedeno stališče organa.

(18) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(19) Po skrbni proučitvi celotne pritožbene dokumentacije IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da z morebitno dodatno dokumentacijo ne razpolaga. Organ je namreč v postopku prosilki posredoval potrdilo, obširno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in celo preverjal možnost, da bi dodatne dokumente prosilki posredoval na drugi zakonski podlagi, ki bi ji omogočala pridobitev zahtevanih dokumentov. Iz pritožbene zadeve tako ne izhaja, da bi se organ sprenevedal, da bi z zahtevano dokumentacijo razpolagal ali moral razpolagati ali da bi iz ravnanja organa izhajal njegov namen prosilki prikriti obstoj dodatnih dokumentov. Prav tako slednjega ni zatrjevala niti izkazala sama prosilka, katere pritožba v tem delu je ostala zgolj na splošni in pavšalni ravni. IP je posledično sledil trditvi organa, da z dodatno dokumentacijo oz. komunikacijo ne razpolaga, niti je med posredovano dokumentacijo ni ugotovil IP.

(20) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(21) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(22) Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, vendar te niso bile bistvene, saj je bil izrek odločbe prve stopnje zakonit, zato je IP na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v preostalem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke