prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zvrnil dostop do dokumenta št. 061-800017/2014-6 z dne 16. 1. 2015, zaradi izjeme notranjega delovanja organa in dokumenta v nastajanju. IP odločitvi organa ni sledil, saj  organ  v izpodbijani odločbi  ni pojasnil razlogov zatrjevane izjeme in se je zgolj skliceval na zakonski določbi, brez dokazne ocene, ki je na strani organa. IP je ugotovil, da gre za dokument, ki predstavlja zaključeno celoto, kar izhaja iz dejstva, da je podpisan s strani pooblaščene osebe organa (generalne direktorice) in je bil kot tak tudi posredovan izven organa, konkretno na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. To pomeni, da dokument nedvomno ni več v postopku izdelave ali predmet posvetovanja, zato ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe oz. kriterijev za opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako ni podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Že glede na formalno obliko dokumenta izhaja, da ta ni namenjen zgolj notranji komunikaciji, ampak predstavlja uraden dokument organa, ki je naslovljen na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter vsebuje predloge sprememb zakonodaje na področju, ki je v pristojnosti organa in tudi širše. IP se je strinjal s prosilcem, da v obravnavanem primeru razkritje dokumenta ne more povzročiti motenj organu, lahko pa pomembno pripomore k razjasnitvi dileme oz. vprašanj, kakšne predloge za spremembo zakonodaje je organ posredoval in ali so le ti bili s strani predlagatelja predpisa upoštevani, saj bodo posledice nove zakonodajne ureditve učinkovale ne samo na izvajalce taksi storitve temveč tudi na vse potrošnike. Zato ni samo prav, temveč je nujno, da ima javnost dostop do predlaganih sprememb, s čimer lahko pridobi širšo sliko zaznane problematike in vpogled v aktivnost organov, ki so kakorkoli pristojni za urejanje ali nadzor taksi dejavnosti oz. vpogled v »različnost ali enakost« predlaganih rešitev zakonske norme.

ODLOČBA:

Številka: 090-111/2021/6

Datum:  6. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 3. 2021, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-17/2021-2 z dne 11. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 3. 2021 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. 090-17/2021-2 z dne 11. 3. 2021 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument št. 061-800017/2014-6 z dne 16. 1. 2015.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 2. 3. 2021 po elektronski pošti na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, s katero je zahteval dostop do dokumenta št. 061-800017/2014-6.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-17/2021-2 z dne 11. 3. 2021, s katero je zahtevo prosilca za dostop do dokumenta št. 061-800017/2014-6 z dne 16. 1. 2015 zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ primarno citiral določbe ZDIJZ (4. člen ter  9. in 11. točko prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ) ter navedel, da je organ prosilčevo zahtevo zavrnil, kot izhaja iz izreka odločbe, saj je dokument v postopku izdelave ter vključuje navedbe, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju organa. Posebni stroški niso nastali.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 23. 3. 2021, v kateri je navedel, da je predmet zahteve dokument, ki je naveden kot eden ključnih dokumentov dopisa Ministrstva za finance RS na Tržni inšpektorat RS z dne 20. 8. 2020 (št. 061-340/2019-7). Dopis Tržnemu inšpektoratu govori o taksi dejavnostih in predlogu za spremembe predpisov, glede na to, da je vlada v tistem času pozvala zainteresirane organe k predlogom za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP). Prosilec je nadalje navedel, da kot je znano, je problematika avtotaksi prevozov že vrsto let zelo pereča, obnavljajo se kritike o neustreznem poslovanju podjetij, delu na črno in sivi ekonomiji. Prav tako Slovenija, za razliko od številnih tujih držav, tudi danes še vedno ne popisuje stanja taksimetrov, kot enega precej enostavnih orodij za zmanjševanje nepravilnosti. Kot je znano, je bil omenjeni zakonski predlog ZPCP na vladi sprejet in poslan v postopek sprejema v Državnem zboru. Kot je znano, predlog sprememb vnaša bistvene popravke zakonodaje, ki bodo zelo vplivale na obstoječe stanje avtotaksi storitev v Sloveniji in ki bodo imele precejšnje posledice tako za potrošnike kot tudi za davčno ureditev področja. Kot je znano, so omenjeni predlogi sprememb v zainteresirani javnosti vzbudili veliko odzivov in tudi pomislekov glede načrtov države. Ministrstvo za finance je na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor med postopkom na vladi naslovilo seznam opozoril in predlogov na takratno različico predloga zakona. Pri tem se je Ministrstvo za finance pri utemeljevanju svojih predlogov glede potrebne ureditve področja naslonilo tudi na omenjeni dopis Finančne uprave št. 061-340/2019-7, v katerem FURS utemeljuje razloge za spremembe predlagane ureditve. V dopisu FURS opozarja med drugim tudi, da je že leta 2015 podal več predlogov za spremembo zakonodaje na področju dejavnosti taksi prevozov. Ob tem je davčni organ zapisal: »Predlagana je bila zaostritev pogojev za pridobitev licence, vezanost licence na voznike ter ureditev področja tarif in način izračuna voznine ob uporabi ustreznih taksimetrov. Formalnega odziva na pobudo s strani pristojnega Ministrstva za infrastrukturo in prostor nismo prejeli, kakor tudi do sprememb predpisov v smislu predlogov ni prišlo. Še vedno pa menimo, da bi tudi spremembe po že danih predlogih pripomogle k večji urejenosti, transparentnosti poslovanja in manjšemu obsegu nelojalne konkurence v tej dejavnosti. Zato vztrajamo pri predlogih, ki jih ponovno posredujemo v priloženem dopisu št. 061-800017/2014-6 z dne 16. 1. 2015.« Prosilec je nadalje navedel, da kot je razvidno iz predloga ZPCP, ki je bil s strani vlade poslan v zakonodajni postopek, predlagatelj po večini ni upošteval predlogov, ki jih vsebuje dokument št. 061-340/2019-7 in ki se nanašajo na taksi prevoze. Vprašljivo je tudi, koliko je predlagatelj upošteval predloge iz dokumenta št. 061-800017/2014-6, na katerega FURS tržni inšpektorat posebej opozarja kot še vedno veljavni predlog nujnih sprememb zakonodaje za ureditev stanja avtotaksi prevozov. Prosilec meni, da zahtevan dokument ne zadosti izjemi po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj ni v postopku izdelave in ni predmet posvetovanja znotraj organa. Dokument je bil izdelan v letu 2015 in je že bil predmet dopisovanja med državnimi organi, konkretno tako z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor kot tudi s Tržnim inšpektoratom. Zahtevan dokument prav tako ne zadosti delno ali v celoti izjemi po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj vsebinski predlogi nujnih sprememb področja, na katerega se nanaša, po mnenju prosilca ne morejo povzročiti motenj delovanja in dejavnost organa, lahko pa pomagajo javnosti bistveno razjasniti aktivnosti državnih organov, ki so pristojni za urejanje ključne problematike avtotaksi prevozov. Še posebej ima javnost pravico izvedeti, zakaj se pristojno ministrstvo ni odzvalo na pobude FURS iz leta 2015, ki jih vsebuje dokument in ga prosilec potrebuje za pripravo novinarskega prispevka.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-17/2021-4 z dne 8. 4. 2021, poslal v odločanje IP. Ob tem je organ povzel pritožbo in v nadaljevanju pojasnil, zakaj meni, da so navedbe prosilca neutemeljene. Glede izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ je organ navedel, da v letu, ko je bil izdan dokument, ni bila predvidena sprememba zakonodaje na področju osebnih prevozov in tako je dokument Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sprejelo v okviru izdelave in posvetovanja državnih organov pri spremembi predpisov na področju taksi dejavnosti, ki je rezultiralo v predlogu novele ZPCP v letu 2020. Problematika na področju taksi prevozov se je v časovnem obdobju 5 let spremenila, npr. sprejel se je Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki je določil, da taksisti izdajajo račune na podlagi omenjenega zakona in tako organ meni, da lahko dostop do informacij v dokumentu privede do napačnega razumevanja njegove vsebine. Organ meni, da je na podlagi navedenega izpolnjen kriterij po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Glede izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, pa je organ opozoril, da omenjeni dokument navaja tudi informacije o nadzoru oziroma o načinu nadzora taksistov, kar lahko privede do motnje pri bodočih nadzorih omenjenega področja. Organ je še dodal, da so vsebinski predlogi sprememb področja s strani Finančne uprave RS rezultirali na podlagi omenjenih nadzorov in tako se lahko preko predlogov sprememb zasledi način postopanja Finančne  uprave RS v nadzoru, kar nadaljnje povzroča motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, natančneje nadzoru tega področja. Organ pri pripravi sprememb različne zakonodaje (ne samo na področju taksi prevozov) izhaja iz ugotovitev zbranih v nadzorih in le-te posreduje pristojnim ministrstvom v obliki dopisov, kot je bil omenjeni dokument. Organ meni, da bi morebitni prosti dostop do teh dopisov, rezultiral v slabših obrazložitvah zakonodajnih sprememb Finančne uprave RS, saj tako ne bi bilo mogoče sklicevanje na nadzore in iz njega izvirajoče ugotovitve in bi bila Finančna uprava RS ovirana v podaji predlogov sprememb zakonodaje. Na podlagi navedenega organ meni, da je izpolnjen kriterij po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Organ je z dopisom z dne 23. 4. 2021, št. 090-17/2021-6, na poziv IP posredoval dokument, ki je predmet zahteve.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali sta podani izjemi iz 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ.

Opredelitev izjeme iz 9. točke 1. odstavka  6. čl. ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba, ki v 1. odst. 4. čl. določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

Z vpogledom v dokument št. 061-800017/2014-6 z dne 16. 1. 2015, ki je predmet presoje, IP ugotavlja, da gre za dokument, ki predstavlja zaključeno celoto, kar izhaja iz dejstva, da je podpisan s strani pooblaščene osebe organa (generalne direktorice) in je bil kot tak tudi posredovan izven organa, konkretno na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. To pomeni, da dokument nedvomno ni več v postopku izdelave ali predmet posvetovanja, zato ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe oz. kriterijev za opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega pa organ v izpodbijani odločbi niti ni pojasnil razlogov zatrjevane izjeme, saj se je zgolj skliceval na zakonsko določbo, brez dokazne ocene, ki je na strani organa. Pomanjkljivost obrazložitve je organ poskušal nadomestiti pri odstopu pritožbe, kar sicer ne more biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku, vendar pa IP ugotavlja, da tudi naknadno pojasnilo organa, da je bil dokument posredovan »v okviru izdelave in posvetovanja državnih organov pri spremembi predpisov na področju taksi dejavnosti«, ne spremeni dejstva, da je dokument zaključena celota. Okoliščina, na katero opozarja organ, da se predpis, takrat v letu 2015, še ni spreminjal in da se je v tem času spremenila tudi problematika na področju taksi prevozov, za ugotavljanje obstoja zatrjevane izjeme ni relevantna. Izjema iz 9. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ se namreč ne nanaša na postopke v teku, temveč na podatke iz dokumenta. Tolmačenje navedene izjeme na način, da bi bila dostopnost do dokumenta omejena, ker je ta povezan s spremembo zakonodaje, do katere ob nastanku dokumenta še ni prišlo, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med različnimi postopki, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca. O dokumentu v postopku izdelave bi lahko npr. govorili v primeru, če besedilo dopisa organa sploh še ne bi bilo v celoti napisano in bi bilo v fazi usklajevanja in priprave v okviru organa. V konkretnem primeru pa gre za vsebinsko zaokroženo besedilo, ki ga je pooblaščena oseba pri organu podpisala in izraža uradno stališče organa. Glede na navedeno nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Že odsotnost enega izmed pogojev izjeme pomeni, da ta ni podana, zaradi navedenega ni nobene potrebe po ugotavljanju obstoja tretjega pogoja, to je, da bi razkritje takšnega dokumenta povzročilo napačno razumevanja njegove vsebine (izvedba škodnega testa). IP pa tudi sicer ugotavlja, da organ, razen sklicevanja na zakonsko določbo, ni izkazal oz. argumentirano obrazložil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine.

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh pogojev, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Nadalje je IP ugotavljal obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi, IP ugotavlja, da organ ni izpolnil niti osnovnega navedbenega in dokaznega bremena glede izpolnjevanja zgoraj navedenih elementov, ki morajo biti podani, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zgolj sklicevanje na zakonsko določbo in navedbo, »da dokument vključuje navedbe, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju organa«, ne predstavlja argumenta, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Tudi pri navedeni izjemi, je organ pri odstopu pritožbe naknadno pojasnil, da »dokument vsebuje informacije o nadzoru taksistov oziroma da je mogoče iz predlogov sprememb zakonodaje zaslediti način postopanja organa v nadzoru, zato lahko razkritje informacij privede do motnje pri bodočih nadzorih«, vendar IP takšni pavšalni trditvi ne more slediti. IP tako tudi po uradni dolžnosti ugotavlja, da ni podan že prvi od dveh elementov izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokument, ki bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Že glede na formalno obliko dokumenta izhaja, da ta ni namenjen zgolj notranji komunikaciji, ampak predstavlja uraden dokument organa, ki je naslovljen na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter vsebuje predloge sprememb zakonodaje na področju, ki je v pristojnosti organa in tudi širše. Povedano drugače, dokument, ki je predmet presoje, je bil posredovan drugemu organu kot »pobuda za spremembo zakonodaje na področju dejavnosti taksi prevozov«, zaradi česar že po sami naravi stvari ne more biti del notranjega procesa organa in tega organ niti ne more več pričakovati, saj je posegel v »odprto platformo« spremembe zakonodaje. Res je, da dokument vsebuje tudi določene informacije o nadzorih, ki jih izvaja organ, vendar IP ugotavlja, da gre za splošne podatke, ki ne razkrivajo postopka oziroma načina dela organa oziroma njegove notranje politike ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja notranjih navodil in načrtov nadzora organa. Samo dejstvo, da organ izvaja nadzor na področju taksi prevozov in kakšne »pomanjkljivosti« z vidika zakonodajne ureditve je ob tem zaznal, pa ni mogoče obravnavati kot »interno« informacijo, saj je slednje javnopravna naloga organa, da z nadzornimi aktivnostmi odkriva in zmanjšuje obseg davčnih in carinskih utaj ter si s proaktivnim informiranjem davčnih zavezancev prizadeva izboljšati prostovoljno izpolnjevanja davčnih obveznosti.

IP pa nadalje ugotavlja, da ni podan niti drugi element, da bi razkritje takšnega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kakšna škoda bi organu nastala, organ v izpodbijani odločbi ni navedel, iz predložene dokumentacije pa ne izhaja, da bi razkritje dokumenta povzročilo organu škodo oz. motnje. Ravno nasprotno, zakonodajni postopek predstavlja proces pravnega urejanja družbeno najpomembnejših vprašanj s strani oblasti, možnost sodelovanja stroke in civilne družbe v postopku priprave predpisov pa je demokratični standard, ki je nujen v sodobnih demokratičnih državah. Zato ima prosilec prav, ko navaja, da v obravnavanem primu razkritje dokumenta ne more povzročiti motenj organu, lahko pa pomembno pripomore k razjasnitvi dileme oz. vprašanj, kakšne predloge za spremembo zakonodaje je organ posredoval in ali so le ti bili s strani predlagatelja predpisa upoštevani, saj bodo posledice nove zakonodajne ureditve učinkovale ne samo na izvajalce taksi storitve temveč tudi na vse potrošnike. Zato ni samo prav, temveč je nujno, da ima javnost dostop do predlaganih sprememb, s čimer lahko pridobi širšo sliko zaznane problematike in vpogled v aktivnost organov, ki so kakorkoli pristojni za urejanje ali nadzor taksi dejavnosti oz. vpogled v »različnost ali enakost« predlaganih rešitev zakonske norme. Le preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi, kar v konkretnem primeru prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi glede ureditve taksi dejavnosti, ki je nedvomno pomemben segment na področja mobilnosti prebivalstva.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z zahtevanim dokumentom, kar pa pomeni, da obstaja pravica javnosti, da se seznani z informacijo.

Glede na navedeno v konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena kumulativno določa ZDIJZ, zato ni podana izjema notranjega delovanja organa.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. Dokument sicer vsebuje imena in priimke oseb, ki so pripravili zahtevan dokument, ki pa v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka