prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-548/2025/2

Datum: 23. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 11. 2025, zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-65/2025-2 z dne 23. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 11. 2025 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 090-65/2025-2 z dne 23. 10. 2025 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 13. 10. 2025 na organ naslovil vlogo, ki jo je naslovil: - prošnja za oprostitev plačila NUSZ, - zahteva za poročilo in – prošnja za pisno obvestilo. V navedeni vlogi je med drugim zahteval podatke, ali: 1. odvetnik ……, kjer poseduje najmanj 4 stanovanja, plača NUSZ za vsako stanovanje posebej in za poslovno stanovanjski objekt na naslovu ……..ali plača NUSZ za vsako stanovanje, 2. Ali …… plača NUSZ za stanovanje na …… ter za zemljišče v …… ter za nadomestno gradnjo na istem naslovu, 3. ali sodnica ……… plača NUSZ za celotno hišo ali po posameznem stanovanju, 4. kako sodnica …….., kjer ima dograjenih nekaj stanovanj, plača NUSZ za celotno hišo ali za vsako stanovanje posebej.

(2) Dne 23. 10. 2025 je organ izdal odločbo št. 090-65/2025-2, iz katere izhaja, da je zahtevo za podatke opredelil kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se organ v zvezi s konkretno zahtevo ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijami razpolaga. Ugotovil je, da se zahteva nanaša na osebne podatke in da za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga. Ker se podatki nanašajo tudi na javne funkcionarje, je organ preveril, ali bi lahko pravno podlago za razkritje osebnih podatkov predstavljala prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je ugotovil, da se zahtevani podatki ne nanašajo na izvajanje javnih funkcij sodnic, je tudi razkritje na tej pravni podlagi zavrnil. Ker je prosilec podal zahtevo poimensko, tudi ni možno izvesti delnega dostopa na podlagi 7. člena ZDIJZ.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 28. 11. 2025 vložil pritožbo in navaja, da meni, da je upravičen do zaprošenih podatkov v cilju enakosti pred zakonom. Podatke rabi zato, ker se prosilcu odmerja NUSZ po stanovanjih, prej pa se mu je za hišo kot celoto. Znesek je sedaj bistveno višji. Ne ve tudi, kdo je odločal o takšnemu načinu odmerjanja NUSZ. Upa na ugodno rešitev pritožbe.

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 5. 12. 2025 z dopisom št. 090-65/2025-4, odstopil IP v reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Pritožbene navedbe prosilca glede nepravilnosti pri odmeri NUSZ tako za ta postopek niso relevantne.

(7) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne navedbe prosilca, da podatke potrebuje za ugotovitev, ali je organ pravilno odmeril višino NUSZ za prosilčevo nepremičnino.

(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre v primeru informacij o odmerah NUSZ za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali gre za informacije, ki so lahko prosto dostopne, saj organ v izpodbijani odločbi zaradi varstva osebnih podatkov ni potrdil, ali z informacijami sploh razpolaga in posledično ni omogočil dostopa.

(9) Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(10) IP se v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do razkritja varovanih informacij. IP se zato izrecno ni opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov.

(11) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(12) Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(13) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (na primer odločba IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011 in smiselno sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).

(14) V obravnavanem primeru je prosilec zahtevo opredelil na način, da je zahteval informacije javnega značaja o tem, koliko in na kakšen način je bila odmerjena višina davčne obveznosti (NUSZ) za konkretne fizične osebe, (v nadaljevanju zadevni posamezniki). Višina davčne obveznosti konkretnega posameznika je osebni podatek. Ker prosilec zahteva dokumente v zvezi s konkretnimi posamezniki, bi organ s tem, ko bi pritrdi, da te dokumente ima ali nima, potrdil informacije, ki se vodijo v zvezi z zadevnimi posamezniki, zato IP ugotavlja, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem ugotavlja, da čeprav so nekateri od zadevnih posameznikov javni funkcionarji, za dostop ne obstaja niti pravna podlaga v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se zahtevani podatki ne nanašajo na izvajanje javnih funkcij sodnic.

(15) IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da se v zvezi z določenim posameznikom vodi davčni odmerni postopek, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Glede na to, da že sama zahteva vsebuje ime in priimek konkretnih posameznikov, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih (če bi ugotovili, da organ z njimi razpolaga) ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja na sodno prakso (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), v kateri je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija (delni dostop) ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in v povezavi z njim zahteva določene (osebne) podatke.

(16) Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni opredelil glede vprašanja, ali organ razpolaga z zahtevanih informacij javnega značaja. Kot že rečeno, je na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovan osebni podatek tudi podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi davčni odmerni postopek.

(17) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke