prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta na podlagi 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do določene dokumentacije. V predmetni zadevi se je organ na splošno skliceval na obstoj izjeme, ne da bi se pri tem tudi opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov. IP poudarja, da o obstoju izjeme lahko govorimo le takrat, kadar predhodno ugotovimo izpolnjenost kriterijev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (obstoj dokumenta), na katero vežemo zatrjevano izjemo. Če organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, potem tudi ne more zatrjevati obstoja posamezne izjeme, saj se slednje vedno vežejo na konkretni dokument. IP je ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da posledično tudi IP ne more presojati obstoja davčne tajnosti, zato je pritožbe prosilke zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-282/2025/4

Datum: 6. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o …….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 6. 2025, zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-33/2025-2 z dne 10. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 19. 6. 2025 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 090-33/2025-2 z dne 10. 6. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 27. 5. 2025 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V slednji je navedla: »Glede na mojo podajo prijave v letu 2024 za sum nepravilnosti zoper organ …….. vas naprošam, v kolikor so bili izvedeni inšpekcijski pregledi oz. nadzori, za posredovanje vseh listin, ki se nanašajo na omenjeni organ, in sicer zapisnikov, sklepov, opominov, odločb, odločb o prekršku… za leti 2023, 2024 ter 2025«. Ob tem je izpostavila, da je osebni podatki v morebitnih dokumentih ne zanimajo. Z zahtevanimi dokumenti se je želela seznaniti v elektronskem zapisu.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-33/2025-2 z dne 10. 6. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 19. 6. 2025 vložila pritožbo. V slednji navaja, da so podatki o morebitnem nadzoru nad delovanjem javnega zavoda informacije javnega značaja, saj se nanašajo na porabo javnih sredstev. Nadalje navaja, da ne zahteva razkritja zaupnih podatkov o davčni obveznosti, obračunih, zneskih ali davčnih postopkih posameznikov, temveč informacijo o tem, ali je bil nadzor izveden, in če je bil izveden, osnovne akte z zakonito anonimizacijo. Meni, da takšna informacija ne posega v bistvo davčne tajnosti, saj gre za javni zavod, ne zasebnika. Prav tako meni, da bi organ moral uporabiti institut delnega dostopa, če je v dokumentih del vsebine varovan z davčno tajnostjo in ne v celoti zavrniti dostopa. Ob tem pa še dodaja, da je za razkritje zahtevanih dokumentov podan javni interes, saj se javni zavod financira iz proračunskih sredstev, zato mora biti delovanje teh zavodov transparentno in pod nadzorom.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v pristojno reševanje.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 1. 8. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Izpodbijana odločba temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti.

(8) IP pojasnjuje, da je organ prve stopnje v postopku po ZDIJZ najprej dolžan preveriti, ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 4. člena ZDIJZ.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, v kateri je sodišče zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(11) IP je v zvezi z obravnavo predmetne pritožbe organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 27. 5. 2025. V primeru, da so bili na podlagi prosilkine prijave pri konkretnemu zavezancu opravljeni davčni nadzori, ga je pozval tudi k posredovanju popisov spisov posameznih zadev ter podatka o pravnomočnosti le-teh. IP dodaja, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je najprej preveril dopustnost posredovanja podatkov po ZDIJZ in se pri tem na splošno sklicuje na zatrjevano izjemo, pri čemer se v izpodbijani odločbi ni opredelil do primarnega vprašanja, tj. do obstoja zahtevanih dokumentov (izpolnjenost kriterijev iz 4. člena ZDIJZ) v konkretnem primeru.

(12) Dne 1. 8. 2025 je IP prejel odgovor organa, iz katerega izhaja, da davčno inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijave prosilke ni vodil, kar posledično pomeni, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Ob tem je dodal, da že samo dejstvo o (ne)obstoju davčno inšpekcijskega nadzora zoper določenega davčnega zavezanca predstavlja davčno tajnost, saj gre za podatek, s katerim razpolaga davčni organ, nanaša se na davčnega zavezanca in je v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek.

(13)  IP poudarja, da o obstoju izjeme lahko govorimo le takrat, kadar predhodno ugotovimo izpolnjenost kriterijev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (obstoj dokumenta), na katero vežemo zatrjevano izjemo. Če organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, potem tudi ne more zatrjevati obstoja posamezne izjeme, saj se slednje vedno vežejo na konkretni dokument.

(14) Ker organ v predmetni zadevi ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, posledično tudi IP ne more presojati obstoja davčne tajnosti, ki jo sicer ureja prvi odstavek 15. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2). Ta določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. IP ugotavlja, da glede zahtevanih informacij javnega značaja niso izpolnjeni vsi trije pogoji za njihov obstoj, v posledici tega pa ni podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenega razloga IP tudi ne more slediti navedbi organa, da že samo dejstvo o (ne)obstoju davčno inšpekcijskega nadzora zoper določenega davčnega zavezanca predstavlja davčno tajnost, saj ne gre za podatke, kot jih opredeljuje prvi odstavek 15. člena ZDavP-2.

(15) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati.

(16) IP ugotavlja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. IP namreč pojasnjuje, da je organ v predmetni zadevi zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je treba zahtevo prosilke primarno zavrniti zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije. Iz navedenega razloga je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke