prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do informacij, ki se nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca in so vezane na obračun in plačilo davka, na davčne nepravilnosti ter na davčno inšpekcijski nadzor, zaradi izjeme davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP odločitvi organa sledil, saj zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje davčne tajnosti po 1. odstavku 15. člena ZDavP-2, zato se takšne informacije pri dostopu do informacij javnega značaja varujejo kot davčna tajnost, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Glede pritožbene navedbe, da je zahteva namenjena preverbi pravilnega  plačila DDV s strani konkretnega davčnega zavezanca, je IP poudaril, da v postopku po ZDIJZ zgolj zahteva po nadzoru nad zakonitostjo prikazanega DDV ne more preseči podane izjeme varstva davčne tajnosti. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z opr. št. II U 555/2017-22 z dne 11. 4. 2019 pojasnilo, da so za nadzor nad organi pristojne ustrezne institucije, vsakdo pa lahko izvaja nadzor na podlagi ZDIJZ le pod pogoji, ki jih določa zakon, pri čemer je bistveno, "da pravica do informacij, ki sicer so informacije javnega značaja, ni absolutna in neomejena". IP je tudi ugotovil, da interes javnosti ni izkazan. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-159/2025/2

Datum: 16. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 4. 2025, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Generalnega finančnega urada, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-17/2025-7, z dne 24. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 28. 2. 2025 na organ naslovil dopis z naslovom: Zahteva za preverbo obračunanega in odvedenega DDV upravnika večstanovanjske stavbe - družbe Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, z matično številko. Ob tem je navedel, da na podlagi ZDIJZ ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) vlaga zahtevo za:

-       Preverbo pravilnosti obračuna.

-       Podatke o višini letnega zneska odvedenega DDV za zaračunano storitev po standardni klasifikaciji dejavnosti 35.300 za stroškovno mesto profitnega centra Kotlarna Planina, dejavnost upravljanje s skupnimi kotlovnicami, in sicer za poslovno leto 2021, 2022 in 2023.

Navedel je, da zahteva preverbo, ali je upravnik - družba Domplan d.d. Kranj dejansko odvedla DDV, ki ga je zaračunavala v mesečnih razdelilnikih skozi akontacije stroška za ogrevanje, k strošku za toplo sanitarno vodo ter hkrati še k fiksnim stroškom ogrevanja. (Kot zaračunana obračunska moč toplotne postaje). V nadaljevanju dopisa je navedel, da je etažnih lastnikov in nadzornega odbora večstanovanjske stavbe ter v pravdnih zadevah (in priložil sklepe sodišč) ter navedel, da želi podatke:

3.1.         Alije upravnik prijavil in odvedel DDV v skladu s predpisi?

3.2.         Ali je DDV, ki ga upravnik obračunava na akontacijah in letnih obračunih, dejansko plačan FURS-u?

3.3.         Ali upravnik DDV pravilno ločuje med dobavo energenta (zemeljskega plina) in samooskrbnim sistemom ogrevanja v večstanovanjskih stavbah?

3.4.         Ali se obračunani DDV neupravičeno zaračunava na sklade za investicijsko vzdrževanje, obratovalne stroške in fiksne stroške, kjer DDV ne bi smel dodatno obtežiti obratovalni strošek?

V četrti točki pa je navedel, da želi prejeti naslednje informacije:

4.1.         Kopijo dokumentov ali podatkov iz evidence FURS, kjer je razvidno, koliko DDV je upravnik obračunal in koliko dejansko plačal v posameznem obračunskem obdobju.

4.2.         Podatke o morebitnih davčnih nepravilnostih ali odprtih inšpekcijskih nadzorih pri upravniku glede DDV.

4.3.         Informacijo, ali je bil v zadnjih 5 letih pri upravniku opravljen davčni inšpekcijski nadzor glede DDV in kakšni so bili rezultati.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-17/2025-7 z dne 24. 3. 2025, s katero je v prvi točki izreka zavrnil zahtevo prosilca z dne 28. 2. 2025, v kateri je prosil za kopijo dokumentov ali podatkov iz evidence FURS, kjer je razvidno, koliko DDV je upravnik družba Domplan d.d., Kranj obračunal in koliko dejansko plačal v posameznem obračunskem obdobju. V drugi točki izreka je zavrnil dostop do podatkov o morebitnih davčnih nepravilnostih ali odprtih inšpekcijskih nadzorih pri upravniku družbi Domplan d.d., Kranj glede DDV. V tretji točki izreka pa je zavrnil dostop do informacije, ali je bil v zadnjih 5 letih pri upravniku družba Domplan d.d., Kranj opravljen davčni inšpekcijski nadzor glede DDV in kakšni so bili rezultati. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ. Poudaril je, da je zahtevo prosilca po točkah: 3.1., 3.2., 3.3., 3.4., odstopil v reševanje pristojnemu Finančnemu uradu Kranj, kjer se zahteva prosilca vodi pod opravilno številko 0211-12896/2025-1. V preostalem delu, kjer je prosilec prosil za podajo informacij – po točkah 4.1., 4.2., 4.3. zahteve, je organ zahtevo obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Organ je nadalje navedel, da je v prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Načelo tajnosti podatkov torej varuje zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. Splošna pravila o razkritju podatkov so vsebovana v 18. členu ZDavP-2, kjer je navedeno, da lahko davčni organ tretjim osebam razkrije davčno tajnost le na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, oziroma če je v ZDavP-2 ali mednarodni pogodbi, ki obvezuje Slovenijo, tako določeno. Zahtevane informacije prav tako ne spadajo med informacije, ki jih lahko skladno z 2. odstavkom 19. člena ZDavP-2 oseba, ki je stranka v postopku pred sodiščem, zahteva v postopku razkritja pri davčnem organu. Skladno s 1. odstavkom 15. člena ZDavP-2 so torej pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:       1. s podatki razpolaga davčni organ,

2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca;

3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo.

Organ je na podlagi navedenega ugotovil, da informacije, ki jih želi prosilec- kopijo dokumentov ali podatkov iz evidence FURS, kjer je razvidno, koliko DDV je upravnik obračunal in koliko dejansko plačal v posameznem obračunskem obdobju, podatke o morebitnih davčnih nepravilnostih ali odprtih inšpekcijskih nadzorih pri upravniku glede DDV ter informacijo, ali je bil v zadnjih 5 letih pri upravniku opravljen davčni inšpekcijski nadzor glede DDV in kakšni so bili rezultati, izpolnjujejo vse tri zgoraj navedene pogoje in kot take predstavljajo davčno tajnost. Organ je pojasnil, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja pravni interes oz. interes prosilca za dostop do konkretne informacije, ni relevanten, temveč je treba vselej presoditi, ali je informacija javnega značaja prosto dostopna vsem lat. erga omnes, ne le prosilcu.

(4) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 10. 4. 2025, v kateri je navedel, da se je organ osredotočil zgolj na vprašanje davčne tajnosti, brez upoštevanja narave same zahteve. Dodal je, da v zahtevku ni bilo poseganja v osebne ali individualizirane podatke zavezanca, temveč v podatke, ki zadevajo zaračunavanje DDV na skupno porabo toplotne energije, v okviru upravljanja večstanovanjske stavbe in samooskrbne kotlovnice. Ključno vprašanje v zahtevi je bilo, ali je DDV, ki je prikazan na razdelilnikih stroškov (in zaračunan etažnim lastnikom), dejansko tudi davčno obračunan in plačan. Gre za preverbo zakonitosti prikazanega DDV, in ne zgolj za vpogled v davčne evidence. Podatki, ki se zahtevajo, so pomembni za zaščito večje skupine etažnih lastnikov, ki so lahko sistematično oškodovani zaradi neutemeljenega zaračunavanja DDV - zlasti ker upravnik ni dobavitelj toplote in zgolj tehnično upravlja samooskrbno kotlarno. Po mnenju prosilca so zahtevani podatki informacije javnega značaja, saj gre za preverbo upravičenosti do zaračunavanja DDV in obstoja javnofinančne obveznosti, s tem pa tudi vprašanja zakonitega poslovanja subjekta, ki ravna z denarjem etažnih lastnikov. Soseska s skupno kurilno napravo obsega 4.300 stanovanj, več objektov skupnega pomena v lasti MOK in približno 270.000 m² ogrevalne površine, kar pomeni oskrbovanje več kot 10.000 oseb z ogrevanjem in toplo sanitarno vodo. Organ ni opravil tehtanja po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ - torej testa, ali v konkretnem primeru javni interes za razkritje informacij prevlada nad morebitno izjemo (davčna tajnost), saj gre za nadzor nad javnim sredstvom in zaščito oškodovanih uporabnikov.

(5) Organ je z dopisom z dne 14. 4. 2025, št. 090-17/2025-94, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede izjeme zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti

(7) V obravnavanem primeru je torej sporno vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij: kopije dokumentov ali podatkov iz evidence FURS, kjer je razvidno, koliko DDV je upravnik obračunal in koliko dejansko plačal v posameznem obračunskem obdobju, podatke o morebitnih davčnih nepravilnostih ali odprtih inšpekcijskih nadzorih pri upravniku glede DDV ter informacijo, ali je bil v zadnjih 5 letih pri upravniku opravljen davčni inšpekcijski nadzor glede DDV in kakšni so bili rezultati, in sicer zaradi izjeme iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

(8) IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve informacije, ki se nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca in so vezane na obračun in plačilo davka, na davčne nepravilnosti ter na davčno inšpekcijski nadzor, zato je IP sledil odločitvi organa, da gre za informacije, ki izpolnjujejo pogoje davčne tajnosti po 1. odstavku 15. člena ZDavP-2, zato predstavljajo izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nedvomno gre torej za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca in odmero konkretnega davka ter nadzor nad zakonitostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, kar je v pristojnosti organa, zato se takšne informacije pri dostopu do informacij javnega značaja varujejo kot davčna tajnost, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa.

(9) Prosilec je v svoji pritožbi sicer poudaril, da je namen vložene zahteve preverba zakonitosti prikazanega DDV, kar pa presega okvir pristojnosti IP, katerega naloga je, kot rečeno, zgolj ugotoviti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato IP glede varstva tovrstnih pravic ne more pomagati. Postopek po ZDIJZ namreč ne more vplivati na druge postopke, po katerih organ deluje. Prav tako IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede pravilnosti obračunanega in plačanega davka na dodatno vrednost s strani konkretnega davčnega zavezanca, kar prosilec izpostavlja v pritožbi. Kot je pravilno navedel organ ob odstopu pritožbe, je za nadzor nad zakonitostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti pristojna Finančna uprava RS, ki lahko na podlagi prijave ali zaznanih indicev začne tudi inšpekcijski nadzor. To pomeni, da v postopku po ZDIJZ zgolj zahteva po nadzoru nad zakonitostjo prikazanega DDV ne more preseči podane izjeme varstva davčne tajnosti. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišče RS, ki je v sodbi z opr. št. II U 555/2017-22 z dne 11. 4. 2019, na trditev IP (tožene stranke), »da  mora biti posamezniku dana možnost, da preveri konkretno odločitev o odmeri NUSZ (davčna tajnost, op. IP)«, pojasnilo, »da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter zato pridobiti informacije javnega značaja pod pogoji, ki jih določa ta zakon. To pa ne pomeni, da je potencialni prosilec za dostop do informacij javnega značaja izenačen s položajem stranke v postopku. Presoja pravilnosti konkretnih upravnih odločb je prepuščena strankam v postopku, katerim so za uveljavljanje zatrjevanih nepravilnosti na voljo zakonom predvidena pravna sredstva, ter z zakonom določenim nadzornim organom in institucijam. Prosilcem za dostop do informacij javnega značaja pa so te na voljo pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta v 11. točkah prvega odstavka 6. člena določa primere, ki prevladajo nad pravico prosilcev do informacij javnega značaja. V nadaljevanju 6. člena ZDIJZ določa sicer še izjeme od izjem, a bistveno je, da pravica do informacij, ki sicer so informacije javnega značaja, ni absolutna in neomejena«.

Glede javnega interesa

(10) Prosilec nadalje v pritožbi očita organu, da ni izvedel testa interesa javnosti, za katerega pa IP ugotavlja, da ni izkazan. Kot izhaja iz zahteve, se prosilec na javni interes ni skliceval niti ga ne zasleduje, temveč očitno varuje zasebni interes etažnih lastnikov, glede obračunavanja obratovalnih stroškov s strani upravnika (davčnega zavezanca), ki so povezani tudi s sodnimi postopki[1], zaradi česar okoliščine, ki bi opravičevale razkritje davčne tajnosti na podlagi javnega interesa, že iz tega razloga niso izpolnjene. IP se pri tem sklicuje na prakso Upravnega sodišča RS, ki  je v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010, IU 54/2017-16 in III U 80/2018-29) zavzelo stališče, da je treba javni interes za razkritje izjem po ZDIJZ uporabiti zgolj v izjemnih primerih, kadar gre za ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno, kar pa v obravnavanem primeru ni podano niti izkazano.

Zaključek

(11) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(12) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Prosilec se je izrecno skliceval na konkretne sodne postopke in priložil tudi sklepe glede izvršbe.