prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

Prosilec je vložil pritožbo zoper odločbo organa, s katerim je ta zavrnil dostop do seznama delodajalcev, ki uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi zaposlovanja invalidov, na podlagi izjeme davčne tajnosti. IP je v pritožbene postopku sledil ugotovitvam organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-263/2024/2

Datum:   8. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 7. 2024, zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2024-3 z dne 5. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 8. 7. 2024 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 090-42/2024-3 z dne 5. 7. 2024 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 2. 7. 2024 na organ naslovil zahtevo za seznam delodajalcev, ki so za leto 2023 uveljavljali zmanjševanje osnove za davek na dobiček na podlagi zaposlovanja invalida, vključno z matično številko delodajalca. Dokumente želi prejeti v elektronski obliki

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme davčne tajnosti. Ugotovil je, da je dolžan kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek posreduje davčnemu organu, gre za podatke, ki se nanašajo na davčne zavezance in so v zvezi z davčno obveznostjo.

(3) Prosilec je 8. 7. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ker meni, da niso izpolnjeni pogoji iz 15. člena Zakona o davčnem postopku (ZDav-P). Meni, da se zahteva ne nanaša na davčno obveznost ampak davčno neobveznost oz. oprostitev prispevkov. To je po vsebini enako subvenciji. Prosilec ne zahteva zneskov ali specifičnih informacij, ampak le seznam delodajalcev. Meni, da je upravičen nadzor javnosti nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar oproščeni prispevki nedvomno so.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanju IP dne 10. 7. 2024, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. V odzivu na pritožbo prosilca je dodal, da zahtevani dokumenti brez dvoma predstavljajo davčno tajnost. Zakonsko osnovo za zmanjševanje osnove za davek na podlagi zaposlovanja invalida predstavlja 62. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDoh-2) in 56. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDDPO-2), zahtevane informacije tako predstavljajo podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, saj neposredno vplivajo na višino odmerjenega davka (kot davčna olajšava v smislu zmanjševanja davčne osnove vplivajo na višino odmerjenega davka, s čimer predstavljajo podatek v zvezi z obveznostjo za davek).

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Izpodbijana odločba temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti).

(7) Davčni postopek ureja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), ki v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo[1]. Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti. Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa.

(8) Zakonsko osnovo za zmanjševanje osnove za davek na podlagi zaposlovanja invalida predstavlja 62. člen ZDoh-2 in 56. člen ZDDPO-2, zahtevane informacije pa predstavljajo podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, saj neposredno vplivajo nanjo (kot davčna olajšava v smislu zmanjševanja davčne osnove vplivajo na višino odmerjenega davka, torej predstavljajo podatek v zvezi z obveznostjo za davek, tj. podatek o njenem zmanjšanju).

(9) Glede na to, da v obravnavani zadevi podatek o tem, ali določen delodajalec na osnovi zaposlovanja invalida, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za plačilo davka, predstavlja podatek za določitev davčne osnove za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb oz. dohodnine in je s tem nedvomno povezan z davčno obveznostjo davčnega zavezanca, IP ne more slediti pritožbenim navedbam, da je prosilec zahteval podatke, ki ne predstavljajo davčne tajnosti. Dejstvo, da je prosilec zahteval le seznam delodajalcev, ne pa tudi ostalih specifičnih informacij, predloženih organu, še ne pomeni, da so navedeni podatki prosto dostopne informacije javnega značaja. Prosilec je namreč želel prejeti ime davčnega zavezanca skupaj z okoliščino, da je ta uveljavljal pravico do zmanjšanja osnove za davek na podlagi zaposlovanja invalida, kar pa predstavlja davčno tajnost. Nedvomno gre namreč za podatek, ki se nanaša na davčnega zavezanca in odmero konkretnega davka, zato se tak podatek pri dostopu do informacij javnega značaja varuje kot davčno tajnost skladno s 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10) V obravnavani zadevi so bile tudi irelevantne pritožbene navedbe, da predstavlja zmanjšanje davčne osnove oprostitev delodajalcev do plačevanja prispevkov, kar je enako subvenciji in posledično predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker je v obravnavani zadevi podana izjema iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti.

(11) IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

  
(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008.