prosilec - Filozofska fakulteta

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo prosilki zavrnil dostop do sklepa nostrifikacijske komisije o vrednotenju diplome in v tujini pridobljenih spričeval, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je temu v pritožbenem postopku sledil, ker je ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Ob tem niti iz ugotovitev IP niti iz pritožbenih navedb prosilke ne izhajajo druga dejstva in dokazi, ki bi IP lahko vodili k ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja v tej zadevi.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-319/2025/2

Datum: 22. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………(v nadaljevanju: prosilec) z dne 30. 6. 2025, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 074-2/2025-1 z dne 11. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 30. 6. 2025 zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, št. 074-2/2025-1 z dne 11. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 3. 6. 2025 pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije vložila zahtevo za dokument v celoti, arhiviran pod zaporedno številko D………….. Z zahtevano informacijo se je želela seznaniti v elektronski obliki.

Ministrstvo je dne 9. 6. 2025 zahtevo prosilke odstopilo organu, s pojasnilom, da gre za sklep nostrifikacijske komisije o vrednotenju diplome in v tujini pridobljenih spričeval za poklic specialist klinične psihologije, za tam poimensko navedeno osebo. Pojasnilo je, da na ENIC-NARIC centru, ki deluje v okviru ministrstva, hranijo odločbe o postopkih v skladu z Zakonom o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list, RS, št. 42/72 n 73/04-ZPVI), ki so mu jih posredovali visokošolski zavodi. Zaprošeni dokument med temi ni bil prejet. V času njegove izdaje so postopke nostrifikacije izvajali visokošolski zavodi, za področje psihologije je bila pristojna Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, torej organ. Glede na navedeno je ministrstvo zahtevo prosilke odstopilo organu v reševanje.

O zahtevi prosilke je organ dne 11. 6. 2025 izdal odločbo št. 074-2/2025-1, s katero je zahtevo zavrnil (dalje izpodbijana odločba). V obrazložitvi organ navaja definicijo informacije javnega značaja in pojasnjuje, da so se do uveljavitve Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04 in 87/11- ZVPI) postopki nostrifikacije v tujini pridobljene izobrazbe vodili po Zakonu o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42/1972). V skladu s tem zakonom in Statutom Univerze v Ljubljani so bili za imenovanje komisije in odločanje o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom pristojni tako senat univerze kot senati članic univerze (odvisno od primera). Dalje organ navaja, da razpolaga z evidenco nostrifikacijskih postopkov, ki jih je vodil od leta 1966 dalje. Evidenco, ki se je nekoč vodila ročno z vpisovanjem v poseben zvezek, je kasneje, ko je razvoj tehnologije to omogočil, tudi digitaliziral, zato o teh postopkih obstaja tako fizična (zvezek) kot elektronska (Excel razpredelnica) evidenca. Organ je natančno pregledal obe evidenci in ugotovil, da med nostrifikacijskimi postopki, ki jih je vodil od leta 1966, ni takšnega, ki bi bil voden v zvezi z osebo, ki zanima prosilko. V evidenci tudi ni našel sklepa z navedbo oziroma kakšno drugo številko, ki bi bil povezan z osebo s takšnim imenom. Ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil. Odločil je, da posebni stroški postopka niso nastali.

Prosilka je dne 30. 6. 2025 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navaja, da je zahtevala vpogled v postopek in dokumentacijo, vezano na postopek nostrifikacije, za katerega je bil izdan sklep s številko………, in sicer je zahtevala dostop do vseh dokumentov in podatkov, ki so povezani z obravnavanim postopkom, vključno z vlogami, strokovnimi mnenji, zapisniki, sklepi in drugo spremljajočo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo omenjenega sklepa. Meni, da je bila njena zahteva neupravičeno zavrnjena, saj gre za dokumentacijo, ki je bila podlaga za uradni sklep javnega organa v upravnem postopku. Postopki nostrifikacije sodijo med uradno poslovanje javnih organov, zato dokumenti, ki nastanejo v okviru teh postopkov, predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Predlaga, da IP preveri kršitve ZDIJZ in organu naloži, da prosilki, delno ali v celoti, omogoči dostop do zahtevane dokumentacije v postopku z oznako………... Če organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, pa predlaga, da IP preveri, ali z njo razpolaga Univerza v Ljubljani kot pravna oseba, v okviru katere je bila izdana odločitev o nostrifikaciji št…………. Glede na naravo postopka obstaja možnost, da se dokumentacija nahaja pri rektoratu oziroma v arhivu univerze.

Pritožbo prosilke je organ dne 16. 7. 2025 posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilka v pritožbi zahtevek razširila, in sicer v pritožbi zatrjuje, da je zahtevala dostop do vseh dokumentov in podatkov, ki so povezani z obravnavanim postopkom, vključno z vlogami, strokovnimi mnenji, zapisniki, sklepi in drugo spremljajočo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo omenjenega sklepa, kar pa iz zahteve prosilke z dne 3. 6. 2025 ne izhaja.

Zahteva, ki jo je prosilka dne 3. 6. 2025 vložila pri ministrstvu in o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, se glasi le na »dokument v celoti, arhiviran pod zaporedno številko………., ne pa tudi na spremljajočo dokumentacijo (vloge, strokovna mnenja, zapisniki, sklepi,..). Povedano drugače, prosilka se glede dokumentov, ki niso bili predmet odločanja na prvi stopnji, pri IP kot pritožbenem organu ne more pritožiti. To izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka v pritožbi ne more uspeti z argumentom, da ni prejela dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 3. 6. 2025, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, sploh ni zahtevala. Tudi IP kot pritožbeni organ je namreč v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, o kateri je odločil prvostopenjski organ, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Posledično je lahko predmet presoje IP v tem postopku le dokument št…………., v obstoj in prosto dostopnost preostale dokumentacije pa se IP v tem postopku ni pristojen spuščati.

Ker je prosilka k pritožbi priložila tudi z zahtevo št. 32/2025 z dne 5. 6. 2025, naslovljeno na Univerzo v Ljubljani, Kabinet rektorja, IP pojasnjuje, da ne gre za zahtevo, na podlagi katere je bila izdana v tem postopku izpodbijana odločba in ki je posledično lahko predmet presoje v tem pritožbenem postopku. V zvezi s to zahtevo lahko prosilka, po izteku zakonskega roka oziroma po prejemu zavrnilne odločbe Univerze v Ljubljani, vloži samostojno pritožbo, o kateri bo nato tekel samostojen (od tega ločen) pritožbeni postopek. Iz spletne strani organa[1] in Univerze v Ljubljani namreč izhaja[2], da gre za dva ločena zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja, ki o zahtevah odločata samostojno (vsak zase). Posledično IP ni sledil pritožbenemu predlogu prosilke, naj preveri, ali z dokumentom razpolaga Univerza v Ljubljani kot pravna oseba, v okviru katere je bila izdana odločitev o nostrifikaciji št……………. Univerza v Ljubljani namreč v tem postopku ni bila organ na prvi stopnji in posledično ni zavezanec v tem pritožbenem postopku.

2.     O obstoju dokumenta

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga v času vložitve zahteve.

IP ugotavlja, da dokument, ki ga v tem postopku zahteva prosilka, pri organu ne obstaja. Organ je namreč v izpodbijani odločbi pojasnil, kje bi se zahtevani dokument lahko nahajal, če bi organ z njim razpolagal, na podlagi katere pravne podlage navedene evidence vodi ter da je natančno pregledal tako fizično kot elektronsko evidenco nostrifikacijskih postopkov in da se v njej zahtevani dokument ne nahaja. Prav tako je organ pojasnil, da so v skladu s takrat veljavnim zakonom in Statutom Univerze v Ljubljani bili za imenovanje komisije in odločanje o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom pristojni tako senat univerze kot senati članic univerze (odvisno od primera), iz česar izhaja, da bi se konkretni nostrifikacijski postopek lahko vodil tudi pri univerzi, kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilke. Ker so bile navedbe organa smiselne in prepričljive, jim je IP v celoti sledil, saj je ocenil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Ob tem niti iz ugotovitev IP niti iz pritožbenih navedb prosilke ne izhajajo druga dejstva in dokazi, ki bi IP lahko vodili k ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja v tej zadevi.

IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokument oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato IP v tem sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/KIJZ%2010-2021_1.pdf

[2] file:///C:/Users/kkotniks/Downloads/Katalog-informacij-javnega-znacaja-18.7.2024.pdf

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.