prosilec - ENOS OTE, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od organa med drugim zahtevala tudi plačilne liste oziroma dokumentacijo o višini plač vseh zaposlenih za obdobje zadnjih 6 mesecev. Organ je njeno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravna oseba zasebnega prava, ki opravlja gospodarsko javno službo na podlagi pogodbe o koncesiji. Pri organu zaposleni niso javni uslužbenci, njihove plače pa se ne izplačujejo neposredno iz javnih sredstev. Posledično je IP zaključil, da je stališče organa, da gre za varovane osebne podatke, pravilno.

ODLOČBA:

Številka: 090-82/2022/2

Datum: 14. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilka), z dne 23. 2. 2022, zoper odločbo ENOS OTE, d.o.o., Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), št. 0/02-RP-008/2022 z dne 18. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožba prosilke z dne 23. 2. 2022 zoper odločbo ENOS OTE, d.o.o., št. 0/02-RP-008/2022  z dne 18. 2. 2022, se zavrne. 
 

V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je pri organu dne 3. 2. 2022 vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja za:

1.     plačilne liste oz. uradno dokumentacijo o višini plače vseh zaposlenih za obdobje zadnjih 6 mesecev,

2.     podatke o tem, koliko plina vam je dobavil Enos d.d. za namen ogrevanja in koliko ste ga porabili v

ta namen in po kakšni ceni ste ga odkupili,

3.     podatke o tem, koliko kurilnega olja ste porabili v dosedanji kurilni sezoni,

4.     podatke o približni porabi MWh v enem mesecu za vse vaše odjemalce v občini Jesenice in

5.     podatke o tem, koliko drugih energentov (poleg plina in kurilnega olja} ste porabili v dosedanji

kurilni sezoni.

Z zahtevanimi podatki se je želela seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilke je organ dne 18. 2. 2022 izdal odločbo št. 0/02-RP-008/2022, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, in sicer je ugodil tč. 2. – 5. zahteve prosilke, zavrnil pa je zahtevo za posredovanje plačilnih list oziroma uradne dokumentacije o višini plač vseh zaposlenih za obdobje zadnjih 6 mesecev. Pri tem se je organ skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter na ugotovitev, da ne gre za podatke, ki bi bili javni v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa št. 0/02-RP-008/2022 je prosilka dne 23. 2. 2022 vložila pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da ji organ ni posredoval zahtevanih podatkov pod tč. 1 njene zahteve ter vztraja, da je do njih upravičena. Organ je izvajalec javne službe in kot tak zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Sklicuje se na komentar ustave (https://e-kurs.si/komentar/osebni-podatki/) in navaja, da imajo občani pravico do zahtevanih podatkov, ker obstaja javni interes, ki omogoča razkritje osebnih podatkov, kadar je interes javnosti, da izve za določene informacije, tako pomemben, da odtehta morebitno škodo, ki bi nastala posamezniku z razkritjem njegovega osebnega podatka (člen 6/2 ZDUZ). V zahtevi ni bilo navedeno, da želi osebne podatke zaposlenih (ime priimek, DŠ..), temveč samo višino njihovih plač, kar pa bi moralo biti javno dostopno, saj so zavezanci po ZDIJZ.

Organ je pritožbo prosilke dne 8. 3. 2022 odstopil v reševanje IP, pri čemer je navedel, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter da ni razlogov za spremembo izpodbijane odločbe.

Pritožba ni utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z vpogledom v Register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, ki ga vodi AJPES[1], je IP ugotovil, da je organ v register vpisan kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi koncesijske pogodbe št. 360-8/2013, 4.7.2014, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ.

IP tako ugotavlja, da je organ zavezan k posredovanju informacij javnega značaja kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s toploto na območju Občine Jesenice, na podlagi 1. člena ZDIJZ. 

V obravnavanem primeru je sporno, ali  gre pri informacijah o plačah zaposlenih, do katerih je organ prosilki dostop zavrnil, za prosto dostopne informacije javnega značaja ali pa je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi dostopa namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 25. 5. 2018 se je pričela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[2]. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da podatki o        plačilnih listah oz. o uradni dokumentaciji o višini plače vseh zaposlenih za obdobje zadnjih 6 mesecev, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Tako ni mogoče slediti prosilki, ki v pritožbi med drugim navaja, da v njeni zahtevi ni bilo navedeno, da želi osebne podatke zaposlenih (ime priimek, DŠ..), temveč samo višino njihovih plač. Tudi podatek o višini plače posameznega zaposlenega namreč predstavlja njegov osebni podatek.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP na podlagi navedenih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov in pravnih podlag, ki urejajo plače v zasebnem sektorju, zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podane zakonske podlage, da organ prosilki posreduje zahtevane osebne podatke. Drži namreč ugotovitev organa, da pri njem zaposleni niso javni uslužbenci (organ ni del javnega sektorja po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju[4]), posledično pa zanje ne pride v poštev določba 38. člena ZSPJS, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne. IP ob tem ni zasledil zakonske podlage, po kateri bi bile tudi plače v zasebnem sektorju javne. Prav tako v obravnavanem primeru ne pride v poštev določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da  se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V konkretnem primeru se zahtevani podatki ne nanašajo na javne uslužbence ali javne funkcionarje, prav tako pa ne gre za neposredno porabo javnih sredstev. Stališče, da plače zaposlenih, ki niso javni uslužbenci, niso javne, je IP sicer že zavzel v več primerih, npr. v zadevi pod opr. št. 090-95/2010 z dne 24. 6. 2021in št. 090-197/2017 z dne 23. 10. 2017. 

Prosilka se v pritožbi sicer sklicuje tudi na javni interes za razkritje zahtevanih podatkov, zato se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do tega vprašanja. 

Test interesa javnosti je urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, ki so v zakonu tudi jasno določeni (kamor pa izjema varstva osebnih podatkov ne spada, opomba IP).

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«[5]. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

IP ob tehtanju vseh argumentov ugotavlja, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov v konkretnem primeru ne prevlada nad interesom prizadetih posameznikov, da ti podatki ostanejo varovani kot osebni podatki.

Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote kot so življenje, zdravje, varnost ljudi in podobno, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje predmetnih podatkov. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri predmetnih podatkih tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

Odločitev IP pa sledi tudi dejstvu, da prosilka posebnih okoliščin, zakaj bi bilo razkritje zahtevanih podatkov v javnem interesu, niti ni navedla. Sklicevala se je zgolj na ugotovitev, da gre pri organu za izvajalca javne službe, ni pa pojasnila, da bi zahtevani podatki bili v povezavi z izvajanjem javne službe oskrbe s toploto in na kakšen način so s tem povezani ter zakaj bi razkritje teh podatkov pripomoglo k razpravi o pomembni družbeni temi za širši krog ljudi.

Ob tem velja poudariti, da test prevladujočega interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

Glede na vse navedeno IP torej zaključuje, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje predmetnih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s tem je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe in sklepa. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 
[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/6600794000/2022-03-14
[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[3] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.
[4] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF,  46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18, dalje ZSPJS.
[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.