prosilec - Energetika Ljubljana d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je na organ vložil zahtevo za pojasnilo. Organ je zahtevo prosilke obravnaval po ZDIJZ, prosilka pa je v pritožbi temu nasprotovala.  IP je ugotovil, da je odločba organa nična, saj prosilka ni vložila zahteve po ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-218/2024/2

Datum: 8. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 22. 5. 2024, zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.,  Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. JPE-612-809/2024-006 z dne 8. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Odločba Javnega podjetja Energetika Ljubljana št. JPE-612-809/2024-006 z dne 8. 5. 2024 je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 5. 4. 2024 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je prosila za pojasnilo, na kakšen način organ izračuna ceno obračunske moči in iz katerih postavk je obračunska moč sestavljena. Organ je odgovoril z dopisom z dne 9. 4. 2024, št. 3300C-4085-1/01600247711, na katerega je prosilka isti dan odgovorila in navedla, da organ ni odgovoril na vprašanje, kako mesečno oblikuje ceno priključne moči. Ob tem je dodala, da v prilogi posreduje Uredbo o oblikovanju cen… in prosi, da ji organ po alinejah posreduje specifikacijo delnih zneskov, ki sestavljajo končno ceno priključne moči, ki jo mesečno zaračuna. Organu je predlagala, da kot primer uporabi račun za mesec februar 2024. 

Organ je dne 8. 5. 2024 izdal odločbo št. JPE-612-809/2024-006, s katero je odločil, da se zahteva prosilke z dne 9. 4. 2024 za dostop do podatkov, ki predstavljajo upravičene fiksne stroške distributerja toplote ENERGETIKE LJUBLJANA, d.o.o. za mesec februar 2024, na podlagi katerih se je oblikoval fiksni del cene toplote za mesec februar 2024, v celoti zavrne. V drug točki izreka je organ odločil, da stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel določbe ZDIJZ ter navedel, da se zahtevana informacija nanaša na podatke, ki jih mora organ za potrebe pridobitve soglasja k izhodiščni ceni toplote posredovati Agenciji za energijo. Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (v nadaljevanju: ZOTDS) v tretjem odstavku 22. člena določa obveznost distributerjev toplote, da Agenciji za energijo sporočijo vse podatke, ki jih le-ta zahteva za odločanje o zahtevi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, pri čemer iz same zakonske določbe izhaja, da gre za podatke, ki so za točno določen namen dostopni točno določeni osebi. Tretji odstavek 4. člena ZDIJZ določa, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja takrat, ko še informacija uporabi za druge namene in ne za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Organ je skladno z določili ZOTDS podatke, na podlagi katerih se skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje oblikuje fiksni del cene toplote, zavezan posredovati zgolj Agenciji za energijo, za točno določen namen. Četrta točka šestega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilke za ponovno uporabo zahtevane informacije zavrnil na podlagi četrte točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 22. 5. 2024, v kateri je povzela odločitev organa ter navedla, da do sedaj ni zahtevala od organa JP Energetike Ljubljana d.o.o. dostopa do informacij javnega značaja, to je do specifikacije fiksnih stroškov, ki jih zavezanec mesečno zaračunava z oznako »obračunska moč -fiksni del. Glede na navedeno je predlagala, da IP ugotovi, da je navedena odločba organa nezakonita in jo v celoti razveljavi.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. JPE-612-809/2024-014 z dne 3. 6. 2024 in prilogami, poslal v odločanje IP.

Izpodbijana odločba je nična.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP treba izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilke z dne 5. 4. 2024 oziroma 9. 4. 2024, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilki ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Iz narave zahteve mora tako izhajati, da prosilka zahteva dostop do dokumentov, kar je temelj postopka po ZDIJZ. Na zahtevo po pojasnilih in analizah se namreč pravica po ZDIJZ ne razteza, zato takšne vloge ni mogoče obravnavati po določbah ZDIJZ[1].

IP je ugotovil, da iz pritožbene dokumentacije ne izhaja, da je bila zahteva vložena na podlagi ZDIJZ. Prosilka je namreč v svoji vlogi z dne 5. 4. 2024 oziroma 9. 4. 2024 zaprosila za pojasnilo, na kakšen način organ izračuna ceno obračunske moči in iz katerih postavk je obračunska moč sestavljena vezano na izdan račun. Prosilka se torej v svoji vlogi ni sklicevala na ZDIJZ, prav tako ni zahtevala dokumentov. Nadalje iz pritožbe jasno izhaja, da prosilka ni naknadno izrecno ali molče privolila, da se njena zahteva obravnava kot zahteva po ZDIJZ, nasprotno, prosilka temu izrecno nasprotuje in utemeljeno izpostavlja, da do sedaj ni zahtevala dostopa do informacij javnega značaja.

IP zaključuje, da je organ pri obravnavi zahteve prosilke primarno pravilno odgovoril z dopisom ter naknadno, brez da bi prosilka kar koli spremenila v svoji vlogi, izdal odločbo po ZDIJZ, čeprav za to ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilke obravnava po ZDIJZ. V obravnavani zadevi je organ izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilke (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja), niti organ v postopku ni preveril, ali prosilka želi podatke na podlagi ZDIJZ, prosilka pa naknadno ni molče ali izrecno privolila, da se njena zahteva obravnava na tej zakonski podlagi.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično. Organ mora o vlogi prosilke odločiti ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                        

 samostojna svetovalka Pooblaščenca                        

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.