prosilec - Energetika Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta ugodil zahtevi prosilke po posredovanju informacij o stroških in porabi toplote za celotno stavbo v določenem časovnem obdobju, nasprotno pa ji je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje informacij o stroških in porabi toplote za posamezno stanovanje v tem istem časovnem obdobju. IP je ugotovil, da pritožba prosilke ni utemeljena, saj ji je organ zahtevane podatke za celotno stavbo že posredoval (ugodil njeni zahtevi), podatki za posamezna stanovanja, pa predstavljajo varovane osebne podatke, zato je bila odločitev organa, da zavrne dostop do le-teh, pravilna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-322/2022/8

Datum: 13. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 8. 11. 2022, zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. JPE-612-2041/2022-002 z dne 28. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 28. 10. 2022 zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., št. JPE-612-2041/2022-002 z dne 28. 10. 2022, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 4. 10. 2022 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje letnih poročil o porabi in stroških za toploto (poraba po posameznih stanovanjih, poraba za celotno stavbo, cena) za stanovanjsko stavbo ……… za obdobja 2022, 2021, 2020, 2019, 2018 ter 2017. Z navedenimi informacijami se je prosilka želela seznaniti v elektronskem zapisu.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. JPE-612-2041/2022-002 z dne 28. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je ugodil zahtevi po dostopu do podatkov o porabi in stroških za dobavljeno toploto za celoten objekt na naslovu …….., za obdobje 2017 – 2022. Del dokumentacije je prosilki organ posredoval po elektronski pošti, del pa po fizični pošti, kot prilogo k izpodbijani odločbi. Zahtevo prosilke za dostop do podatkov o porabi in stroških za dobavljeno toploto za posamezna stanovanja na objektu na …….., za leta 2017 – 2022 pa je organ zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevane informacije niso takšne narave, da bi vplivale na izvrševanje javnih pooblastil zavezanca, zato ne spadajo v delovno področje zavezanca, prav tako pa je glede navedenih podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov. Organ je dodatno pojasnil, da opravlja distribucijo toplote kot gospodarsko javno službo, zato v zvezi z distribucijo toplote nastopa kot organ po 1. členu ZDIJZ. Podatki o dobavljeni toploti so informacija javnega značaja, vendar pa je poraba toplote posameznega gospodinjskega odjemalca osebni podatek in ga kot takega ne sme razkriti. Zahtevana informacija namreč vsebuje imena in priimke fizičnih oseb, tako, da so te skupaj z navedbami iz dokumenta določljive. Ker zavezanec nima pravne podlage, po kateri bi bila ime in priimek javno dostopna, navedena podatka predstavljata izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

Dne 8. 11. 2022 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. V slednji navaja, da ji niso bile posredovane informacije javnega značaja, za katere je zaprosila ter ponovno navaja, da je zahtevala posredovanje letnih poročil o porabi in stroških za toploto za stanovanjsko stavbo …….. za kurilne sezone 2022, 2021, 2020, 2019, 2018 in 2017, ki pa jih v dopisu z dne 28. 10. 2022 ni prejela. Prosilka je pritožbi predložila tudi dopis IP, št. 07121-1/2022/322 z dne 17. 3. 2022, in izpostavila, da iz citiranega mnenja izhaja, da letna poročila in podatki o porabi toplote za posamezna stanovanja ter poraba toplote za celotno stavbo ter cene porabe po stanovanjih in za celotno stavbo  ne spadajo med osebne podatke. Prav tako za posredovanje navedenih informacij ne vidi nobenih ovir, saj so vsi etažni lastniki dne 5. 10. 2022 podali svoja soglasja za posredovanje tovrstnih informacij, in sicer:

- mesečne porabe toplotne energije za vsa štiri stanovanja,

- ceni v EUR za mesečno porabo toplote za vsa štiri stanovanja,

- mesečno porabo toplotne energije za celotno stavbo ter

- ceni v EUR za mesečno porabo toplote za celotno stavbo.

Prosilka tako prosi za posredovanje vseh podatkov za kurilne sezone 2022, 2021, 2020, 2019, 2018 ter 2017.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 23. 11. 2022 ter 7. 12. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot izvajalec javne službe zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je, ali organ dejansko razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki jih je prosilka ponovno izrecno izpostavila v pritožbi. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do obstoja dokumentov za stanovanjsko stavbo na naslovu …….., za obdobje od leta 2017 do leta 2022, in sicer do obstoja dokumentov, ki vsebujejo podatke o mesečni porabi toplotne energije za vsa štiri stanovanja, podatke o ceni v EUR za mesečno porabo toplote za vsa štiri stanovanja, podatke o mesečni porabi toplotne energije za celotno stavbo ter podatke o ceni v EUR za mesečno porabo toplote za celotno stavbo.

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da organ razpolaga z informacijami o porabi in stroških za toploto (poraba po posameznih stanovanjih, poraba za celotno stavbo, cena) za stanovanjsko stavbo ……., za obdobja 2022, 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, saj je te IP posredoval v okviru reševanja konkretne pritožbe.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je podatke o porabi in stroških za toploto za celotno stanovanjsko stavbo prosilki posredoval po elektronski pošti ter kot prilogo k izpodbijani odločbi. Izhajajoč iz navedenega je zato IP organ pozval k predložitvi dokazil o posredovanju zgoraj navedenih informacij za celotno stanovanjsko stavbo …….. Organ je v odgovoru z dne 23. 11. 2022 pojasnil, da je navedene podatke za obdobje od dne 1. 1. 2017 do dne 27. 4. 2022 prosilki posredoval po elektronski pošti, in sicer dne 25. 10. 2021, dne 10. 11. 2021, dne 9. 12. 2021, dne 5. 1. 2022, dne 14. 4. 2022 ter dne 6. 5. 2022. Za obdobje od dne 28. 4. 2022 do dne 30. 9. 2022 pa so bili podatki priloženi k izpodbijani odločbi. Organ je navedbe podkrepil s posredovanjem omenjenih elektronskih sporočil. V zvezi z zaprosilom IP, da organ pojasni, ali za navedeno stavbo za navedeno obdobje razpolaga s poročili, ki jih opredeljuje 23. člen Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik), je organ pojasnil, da je v skladu s 23. členom Pravilnika izvajalec obračuna dolžan vsako leto izdelati letno poročilo o porabi in stroških za toploto. Prav tako je v 24. členu Pravilnika navedena obvezna vsebina letnega poročila. Organ je poudaril, da kot distributer toplote ne razpolaga z letnimi poročili o porabi in stroških za toploto. Skladno s predpisi s tega področja, konkretno to materijo ureja Stanovanjski zakon in Pravilnik, so za ustrezno razdelitev skupnih stroškov pristojni etažni lastniki, oziroma za njih t.i. »izvajalec delitve«, tj. oseba, ki jo etažni lastniki pooblastijo za izvedbo delitve. Organ je dodatno pojasnil, da distributer toplote skupne stroške, nastale na odjemnem mestu, razdeli med posamezne etažne lastnike, skladno z delilnikom stroškov (izraženim v odstotkih od skupne obveznosti), ki ga prejme od osebe, ki je od etažnih lastnikov pooblaščena za izvajanje delitve.  Okoliščine, na podlagi katerih izvajalec delitve skupne stroške deli med posamezne etažne lastnike, organu niso znane, saj ne pozna razmerij in morebitnih dogovorov med posameznimi etažnimi lastniki. Organ izpostavlja tudi določbo 22. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20), ki določa zavezanca za obveščanje. To je oseba, pooblaščena s strani etažnih lastnikov, ki mora končnim uporabnikom vsaj enkrat na leto zagotoviti informacije o obračunih porabe toplote za ogrevanje, hlajenje in priprave sanitarne tople vode na način, da so med drugim podane tudi informacije o veljavnih dejanskih cenah in o dejanski porabi energije ali skupnih stroških ogrevanja. Organ je izrecno poudaril, da ni zavezanec za obveščanje, da od etažnih lastnikov na naslovu ……… nikoli ni prejel pooblastila za opravljanje te naloge, še manj pa je to pooblastilo sprejel. Na podlagi pogodbe o dobavi toplote je organ zgolj distributer toplote, ki dobavlja toploto na skupno odjemno mesto, strošek pa deli med etažne lastnike glede na ključ delitve, ki so ga med seboj sprejeli etažni lastniku. Ključ delitve distributerju toplote sporoča pooblaščenec etažnih lastnikov. Upoštevajoč pojasnila organa in relevantne določbe predpisov IP ugotavlja, da organ torej ne izdeluje letnega poročila o porabi in stroških za toploto, kot ga opredeljuje 24. člen Pravilnika. 

Nadalje IP ugotavlja, da ne more slediti pritožbeni navedbi prosilke, da naj ji organ posreduje podatke o mesečni porabi toplotne energije za celotno stavbo ter podatke o ceni v EUR za mesečno porabo toplote za celotno stavbo. Ob pregledu celotne dokumentacije je bilo namreč ugotovljeno, da se je prosilka z dokumentacijo, ki vsebuje informacije o porabi in stroških za toploto za celotno stavbo za stanovanjsko stavbo ………, za obdobje od dne 1. 1. 2017 do dne 27. 4. 2022, nedvomno seznanila že pred vložitvijo konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato v navedenem obsegu v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, saj je bilo njeni zahtevi po posredovanju teh informacij že ugodeno. Namen ZDIJZ je, da se prosilci seznanijo z vsebino informacije javnega značaja in s tem dosežejo javnost in odprtost (transparentnost) delovanja širšega javnega sektorja (2. člen ZDIJZ). Prosilka je pravico seznanitve z informacijami izkoristila, ko ji je organ po elektronski poti posredoval zaprošene podatke, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilke, ki ga zasleduje ZDIJZ. Slednji namreč ne varuje pravice prosilcev, da od organa večkrat zahtevajo seznanitev z isto dokumentacijo. Ker je torej organ prosilki že omogočil dostop do zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na informacije glede celotne stavbe v obdobju od dne 1. 1. 2017 do dne 27. 4. 2022, to pomeni, da prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh informacij, saj jo je organ z zahtevano dokumentacijo že seznanil. Navedeno je organ izkazal s posredovanjem elektronskih sporočil (priponk). IP je mnenja, da ista prosilka ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno. Nadalje IP ugotavlja, da je organ prosilki hkrati z izpodbijano odločbo posredoval tudi navedene podatke za obdobje od dne 28. 4. 2022 do dne 30. 9. 2022. Upoštevaje navedeno je tako pritožba prosilke glede posredovanja podatkov o mesečni porabi toplotne energije za celotno stavbo ter podatkov o ceni v EUR za mesečno porabo toplote za celotno stavbo, neutemeljena.

Z izpodbijano odločbo pa je organ zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6 člena ZDIJZ (izjema varstvo osebnih podatkov), prosilki zavrnil dostop do podatkov o porabi in stroških za dobavljeno toploto za posamezna stanovanja v objektu na naslovu ………, za leta 2017 – 2022. Prosilka v pritožbi vztraja pri za posredovanju podatkov o mesečni porabi toplotne energije za vsa štiri stanovanja ter posredovanju podatkov o ceni v EUR za mesečno porabi toplote za vsa štiri stanovanja. Prav tako se prosilka v zvezi z obstojem izjeme varstva osebnih podatkov sklicuje na mnenje IP z dne 17. 3. 2022, iz katerega izhaja, da letna poročila in podatki o porabi toplote za celotno stavbo ter cene porabe po stanovanjih in za celotno stavbo ne spadajo med osebne podatke.

IP je vpogledal v citirano neobvezno mnenje, ki je bilo prosilki posredovano na področju varstva osebnih podatkov. IP pojasnjuje, da je skladno z 2. členom ZInfP samostojen in neodvisen državni organ, katerega pristojnosti se nanašajo na področje varstva osebnih podatkov in področje dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi s sklicevanjem prosilke na omenjeno mnenje IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (npr. etažni lastnik), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in če jih presodi še, ali je informacija prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Postopek po ZDIJZ je namreč samostojen postopek, ločen od drugih postopkov (npr. pridobitev informacij na drugih pravnih podlagah kot etažni lastnik), pri katerih se odloča od primera do primera. Sklicevanje prosilke na mnenje IP s področja varstva osebnih podatkov je tako v konkretnem primeru irelevantno, saj gre za mnenje, ki etažnim lastnikom daje pravico do pridobitve vseh osebnih podatkov zaradi dejstva, da gre za etažne lastnike, pri čemer pa navedeno dejstvo v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, v katerem se odloča z učinkom erga omnes, ni pomembno. Povedano drugače, če so etažni lastniki upravičeni do določenih osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov za določene namene (npr. obračun toplote), to ne pomeni, da so ti podatki tudi prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih po ZDIJZ lahko zahteva vsakdo.

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka, da osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov), IP ugotavlja, da podatki o mesečni porabi toplotne energije za posamezno stanovanje ter podatki o ceni v EUR za mesečno porabo toplote za posamezno stanovanje predstavljajo osebne podatke plačnika stroškov toplote za ogrevanje. Gre namreč za podatke, ki ob dejstvu, da je znan naslov stanovanjske stavbe, v kateri se nahajajo zgolj štiri stanovanjske enote, omogočajo določljivost posameznika. Ker IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala obdelavo tovrstnih podatkov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, gre v konkretnem primeru za varovane osebne podatke. Stališče, da podatki o porabi in stroških posamezne enote predstavljajo varovane osebne podatke, je IP zavzel tudi v odločbi št. 090-85/2020 z dne 29. 6. 2020.

IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da zavrne dostop do podatkov o porabi in stroških za dobavljeno toploto za posamezna stanovanja v objektu na naslovu ………., za leta 2017 – 2022, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, pravilna.

Upoštevajoč navedene argumente in pravne podlage IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka