prosilec - ELES d.o.o.

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker meni, da pred uveljavitvijo ZDIJZ-C 17. 4. 2014 ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, kar po njegovem mnenju posledično pomeni, da informacije, ki so nastale pred tem datumom, ne morejo predstavljati informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ o zahtevi prosilca dejansko že odločil z zavrnilno odločbo, odločitev pa je postala pravnomočna, saj se prosilec zoper odločbo ni pritožil. IP je namreč ugotovil, da se zahtevi prosilca z dne 15. 2. 2022 in 18. 3. 2022 nanašata na iste dokumente, kar izhaja že iz samega besedila zahteve, ki je v obeh izjavah v delu opisa zahtevanih dokumentov skoraj popolnoma identično. Pri tem ni relevantno, da sta postavljeni različno, prvič po lastnikih parcel, drugič po parcelnih številkah in številki katastrske občine. Bistveno je, da je prosilec v obeh primerih zahteval iste dokumente. IP je, upoštevaje navedeno in 246. člen ZUP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. členom ZUP, ugotovil, da je treba pritožbo prosilca zavreči, ker ni dovoljena.

ODLOČBA:

Številka: 090-148/2022/10
Datum: 29. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), 246. člena v zvezi 4. točko prvega odstavka 129. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 4. 2022, zoper odločbo družbe ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 5.3.8.-1/2022-3/896/ŽM z dne 14. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 20. 4. 2022 se ugodi in se odločba družbe ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, št. 5.3.8.-1/2022-3/896/ŽM z dne 14. 4. 2022, odpravi. Zahteva prosilca z dne 18. 3. 2022 in pritožba prosilca z dne 20. 4. 2022 se zavržeta.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 18. 3. 2022, na podlagi ZDIJZ, zahteval od organa posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na izgradnjo daljnovodov 2x110 kV Beričevo – Okroglo (zgrajen v letu 1971 in rekonstruiran v letu 1982) in 2x400 kV Beričevo – Okroglo (zgrajen v letu 1985), ki potekajo preko naslednjih nepremičnin:
-    k.o. 1975 Spodnje Pirniče, parc. št. 431/11, 431/12, 431/28, 431/29, 1166/1, 1166/2, 1166/3, 1166/4, 1167,1179, 1180, 1181, 1214,1215, 1216, 1217, 985/1, 517/1, 54/16, 56/2,
-     k.o. 1974 Zgornje Pirniče, parc. št. 570/2,  726/8, 768/1, 792/7, 817,1046, 1074/2, 1 085/2,1090, 1131, 1177/1, 1120/1.
V zvezi s to dokumentacijo je zaprosil za podpisane izjave, s katero je vsak posamezni lastnik dovolil izgradnjo daljnovoda preko navedenih parcel, vključno s postavitvijo kakršnih koli opor, sider in stičnih naprav, dostop preko zemljišč za izvajanje vseh potrebnih del za izgradnjo in vzdrževanje daljnovoda ter odpravo defektov. Zaprosil pa je tudi za listine, iz katerih je razvidno, da so se takratni lastniki zavezali tudi, da ne bodo zahtevali odstranitve daljnovoda, dokler bo to zahtevala splošna družbena korist. V skladu z ZDIJZ pa je zahteval tudi listine, ki dokazujejo, da je bila ob izgradnji daljnovoda, v skladu z dogovorom, enkratno povrnjena vsa nastala škoda, kar naj bi izhajalo iz prej navedene zaveze. Iz zaveze naj bo razvidno tudi, da je takratni lastnik navedene zaveze podal tako v svojem imenu, kot tudi v imenu pravnih naslednikov. Kot način seznanitve je navedel scan obliko. Dodal pa je še, da lahko organ v zahtevanih dokumentih prekrije osebne podatke, če je to potrebno.

Organ je o dostopu do zahtevanih dokumentov odločil z odločbo 5.3.8.-1/2022-3/896/ŽM z dne 14. 4. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil v celoti. Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je ugotovil, da je postal zavezanec po ZDIJZ šele z uveljavitvijo ZDIJZ-C 17. 4. 2014, s katero je bil razširjen krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja tudi na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Meni namreč, da pred tem ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, kar po njegovem mnenju posledično pomeni, da informacije, ki so nastale pred tem datumom, ne morejo predstavljati informacije javnega značaja, to pa utemeljuje z določbo iz 1.a člena ZDIJZ, v skladu s katero je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zahtevane informacije so namreč nastale v času pred izgradnjo predmetnih daljnovodov, t.j. v letih 1970 in 1983, to je več kot 30 let preden je postal zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ. Da zavezanec pred novelo ZDIJZ-C ni bil zavezanec za informacije javnega značaja, izhaja iz javno dostopne evidence zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja (www.ajpes.si).

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 20. 4. 2022, ker meni, da je organ prosilcu dolžan pokazati zaprošeno dokumentacijo.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 5.3.8.-1/2022-6/896/ŽM z dne 5. 5. 2022 poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil fotokopije izpodbijane odločbe in vročilnice, zahteve, izjav z dne 2. 3. 1970 in 24. 10. 1983, odločb št. 351/C-475/71-IX/AR z 22. 12.1971, št. 351-05/84-634 z 3.10.1984, št. 351-05/87-262 z 8.12.1987, št. 351/D-411/72/IX/ŠU z 23.10.1972, št. 351-06/86-65 z 17. 9.1987 in št. 351-06/87-133 z 11. 5.1988, zahteve z dne 14. 3. 2022, odločbe organa št. 5.3.8.-1/2022-1/896/ŽM z dne 11. 3. 2022 in vročilnice. Ob odstopu pritožbe je še pojasnil, da so bile investitor gradnje daljnovodov, ki sta predmet izpodbijane odločbe, Savske elektrarne Ljubljana, ki so morale za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo daljnovodov predložiti izjave o služnostni pravici lastnikov zemljišč, po katerih potekata daljnovoda. Daljnovoda sta bila zgrajena legalno z vsemi potrebnimi dovoljenji, v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in od tedaj neprekinjeno obratujeta. Pojasnil je tudi, da je prosilec sicer zahtevo naslovil na organ že 14. 2. 2022, s  katero je zahteval dostop do iste dokumentacije, kot v zahtevi z 18. 3. 2022, s to razliko, da je v zahtevi s 14. 2. 2022 navedel lastnike nepremičnin, v zahtevi z 18. 3. 2022 pa je navedel zgolj nepremičnine. Na podlagi navedenega tako meni, da je ob izdaji izpodbijane odločbe ravnal zakonito, zato je ne namerava spremeniti in vztraja pri svojih navedbah.

Z navedbo organa v odstopu pritožbe, da je bilo o zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno, je IP s to navedbo seznanil prosilca in ga pozval na morebitno izjasnitev (poziv št. 090-148/2022/2 z dne 14. 6. 2022). Pozval pa je tudi organ na predložitev dokumentov, iz katerih je mogoče nesporno ugotoviti, da je bilo z odločbama organa št. 5.3.8.-1/2022-1/896/ŽM z dne 11. 3. 2022 in št. 5.3.8.-1/2022-3/896/ŽM z dne 14. 4. 2022 v celoti odločeno o istih dokumentih, ki so predmet zahtev prosilca z dne 15. 2. 2022 in 18. 3. 2022 (poziv št. 090-148/2022/3 z dne 14. 6. 2022).

Prosilec je v odgovoru z dne 24. 6. 2022 navedel, da je dejstvo, da je na zavezanca naslovil zahtevo o dokumentih, ki se nanašajo na posamezne fizične osebe, in da je to zahtevo zavezanec zavrnil z odločbo. Kasneje je na zavezanca naslovil zahtevo o dokumentih, ki se nanašajo na posamezne parcelne številke v povezavi s katastrsko občino, in tudi to zahtevo je zavezanec zavrnil. Ali gre v obeh primerih za zahtevo po istih dokumentov, o katerih je organ prvič že odločil z zavrnilno odločbo, nima podatkov. Dejstvo je, da njegova kasnejša prošnja ni bila povezana s podatki o fizičnih osebah, temveč je povsem temeljila na informacijah javnega značaja v povezavi s parcelno številko in katastrsko občino. Zadeve nikakor ne more izenačiti s tem, da gre za iste dokumente, saj takšnih ali drugačnih dokumentov s strani zavezanca ni dobil, ne v prvi zahtevi ne v drugi. Torej, v prvi zahtevi se njegova zahteva nanaša na dokumentacijo, povezano s postopki fizičnih oseb, v drugi zahtevi pa se nanaša na dokumentacijo povezano s postopki, vezanimi na parcelne številke in katastrske občine. Vsaka povezava je tu lahko zgolj slučajna.

Organ je na poziv IP dne 22. 6. 2022 posredoval kopije izpiskov iz zemljiške knjige za nepremičnine, iz katerih je po navedbah organa razvidno, da je prosilec v zahtevah z dne 15. 2. 2022 in z dne 18. 3. 2022 zahteval dostop do enakih dokumentov, s tem, da je v prvi zahtevi navedel zgolj lastnike nepremičnin, v drugi pa je podal zahtevo na podlagi parcelnih številk nepremičnin. Dodal je tudi, da se zahtevane izjave za navedene nepremičnine oziroma lastnike le-teh nanašajo na izgradnjo daljnovodov 2x110 kV Kleče-Škofja Loka- Okroglo in 2x400 kV Beričevo-Okroglo, ki so bile s tedanjimi lastniki zemljišč, na katerih sta se daljnovoda gradila, podpisane v letih 1970 in 1983, tj. pred izgradnjo teh daljnovodov, saj v nasprotnem primeru za njuno gradnjo ne bi bilo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Izjave so tedaj pridobivale Savske elektrarne Ljubljana, investitor gradenj teh daljnovodov, zato se nahajajo v več arhivih po Sloveniji. Organ je tako IP posredoval samo dve izjavi, s katerima razpolaga.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov z izpodbijano odločbo zavrnil iz razloga, da pred uveljavitvijo ZDIJZ-C ni bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države, kar po njegovem mnenju posledično pomeni, da informacije, ki so nastale pred tem datumom, ne morejo predstavljati informacije javnega značaja, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do teh navedb organa.

Zavezanost organa po ZDIJZ

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja  izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja kot:
- gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno je v celoti državna last); 
- nosilec javnega pooblastila, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi odločbe št. 6416-25/2014/5 z dne 16. 1. 2015, ki je bila izdana na podlagi 10. in 14. člena Zakona o meroslovju ter prvega odstavka 6. člena Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja;
- nosilec javnega pooblastila, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi odločbe št. 6416-4/2020/12 z dne 24.07.2020, izdane na podlagi 10. in 14. člena Zakona o meroslovju ter prvega odstavka 6. člena Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja;
- javno podjetje kot nosilec javnega pooblastila na podlagi Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1)  in Akta o ustanovitvi družbe ELES.

Poleg navedenega pa IP ugotavlja še, da opravlja organ v okviru dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja tudi obvezno gospodarsko javno službo. Tako izhaja iz Akta o ustanovitvi javnega podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., št. 47607-48/2009/11 z dne 4. 2. 2010, kot tudi zadnje, prečiščene verzije tega akta, št. 47607-30/2020/5 z dne 10. 8. 2020. Ne glede na navedeno pa dejstvo, da predstavlja dejavnost sistemskega operaterja obvezno državno gospodarsko javno službo, izhaja iz predmetnega zakona, Zakona o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju: ZOEE) .

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ na dveh pravnih podlagah, in sicer kot organ po 1. členu ZDIJZ (nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države po 1.a členu ZDIJZ. 

ZDIJZ v petem odstavku 1.a člena določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom. Zakonska določba je po mnenju IP jasna in organ je nedvomno zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, torej pred 17. 4. 2014. Navedeno nesporno izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, pa tudi sodbe Upravnega sodišča št. I U 1149/2015-16 z dne 7. 12. 2018. Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča tako izhaja, da je zavezanec dolžan javnosti omogočiti dostop do navedenih podatkov, ki so nastali kadarkoli v času, ko je bil (po sedaj veljavni zakonski opredelitvi) pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar lahko v konkretnih primerih pomeni, da je dolžan javnosti omogočiti dostop tudi do podatkov, ki so nastali še pred uveljavitvijo ZDIJZ-C (17. 4. 2014), čeprav v času nastanka zadevnih podatkov izpodbijana ureditev še ni veljala in posledično zavezanec še ni imel (ni mogel imeti) pravnega statusa poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava za namen dostopa do informacij javnega značaja.  Gre za razlago Vrhovnega sodišča in Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada), ki pa ju je Ustavno sodišče za namen odločanja o tej zahtevi za oceno ustavnosti sprejelo. Iz predmetne odločbe pa izhaja tudi, da je ta razlaga v sodni praksi sicer že uveljavljena (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015 z dne 10. 12. 2015) in da je po oceni Ustavnega sodišča že iz dikcije oziroma celo samega obstoja petega odstavka 1.a člena ZDIJZ razviden namen zakonodajalca, da zahtevano transparentnost "raztegne" tudi na obdobje pred ZDIJZ-C (če ne bi bilo tega namena, bi bil peti odstavek 1. člena ZDIJZ nepotreben. Povedano drugače, upoštevaje definicijo poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava in predhodno navedeno IP ugotavlja, da je bil organ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. 

Ker ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega, ali se zahtevani dokumenti nanašajo na delovno področje organa po 4. členu ZDIJZ.

Delovno področje organa kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe

IP ugotavlja, da se zahtevani dokumenti nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske javne službe organa v okviru dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Nanašajo se namreč na izgradnjo in potek daljnovodov preko zasebnih zemljišč ter v zvezi s tem povezanimi izjavami lastnikov zemljišč. Daljnovodi predstavljajo strukture, ki so del električnega omrežja, namenjenega prenosu električne energije na večje razdalje. Kot izhaja iz spletnih strani organa,  daljnovodi in kablovodi povezujejo elektrarne, proizvajalce električne energije in odjemalce na visokonapetostnem nivoju, organ tako skrbi za 669 kilometrov daljnovodov na 400 kV napetostnem nivoju, 328 kilometrov daljnovodov na 220 kV napetostnem nivoju in 1866 kilometrov daljnovodov na 110 kV napetostnem nivoju.  Da so daljnovodi v lasti organa in da tudi upravljanje s to infrastrukturo sodi v njegovo dejavnost, izhaja tudi iz Razvojnega načrta prenosnega omrežja za obdobje 2021 - 2030. 

IP ugotavlja tudi, da je organ IP predložil dve predmetni izjavi, s katerima razpolaga v materializirani obliki, saj so sicer izjave pridobivale Savske elektrarne Ljubljana kot takratni investitor gradenj. 

IP je najprej vpogledal v določbe ZOEE, in med drugim izpostavlja naslednje:
-    Dejavnosti sistemskega in distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga so obvezne državne gospodarske javne službe (tretji odstavek 5. člena). »Sistemski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in je odgovorna za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja in razvoj prenosnega sistema na območju njegove pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu električne energije; sistemski operater izvaja naloge operaterja prenosnega sistema, kot jih določa Uredba 2019/943/EU (šestinsedemdeseta točka 4. člena).
-    Zaradi zagotavljanja opravljanja obveznosti obveznih državnih gospodarskih javnih služb vlada skladno z določbami tega zakona podeli izključno pravico za opravljanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, izključno pravico za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja in izključno pravico za opravljanje dejavnosti operaterja trga z električno energijo (8. člen).
-    Za izvajanje obvezne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo pravni ali fizični osebi za celotno območje Republike Slovenije, in sicer za obdobje največ 50 let (47. člen). Vlada je sicer za obdobje 50 let podelila koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije družbi ELES 28. 7. 2016, še na podlagi takrat veljavnih določil EZ-1.

Iz Akta o ustanovitvi družbe ELES d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja (v nadaljevanju. Akt) , izhaja, da je glavna dejavnost organa prenos električne energije, ki je obvezna gospodarska javna služba in se izvaja na način, kot ga določajo EZ-1, Uredba o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije (v nadaljevanju: Uredba) , koncesijska pogodba št. 1 za opravljanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije št. 2430-16-388006 z dne 21. 9. 2016 in ta akt. Druge dejavnosti, ki so določene v Aktu, so dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k uresničevanju glavne dejavnosti, kot npr. gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacijo, gradnja drugih objektov nizke gradnje, …

Nadalje je IP vpogledal v posamezne določbe Uredbe o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije (v nadaljevanju: Uredba) , ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosa električne energije in je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe (1. člen). Gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja med drugim vključuje:
- varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;
- razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema ter usmeritev razvojnega načrta sistemskega operaterja iz Energetskega zakona;
- zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, tako da ta omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in za prenos energije;
- upravljanje pretokov električne energije v prenosnem sistemu in zagotavljanje sistemskih storitev, …

IP nadalje ugotavlja tudi, da se s koncesijo, ki je praviloma dolgoročnejše razmerje, koncesionarju, ki je običajno zasebnopravni subjekt, podeli posamezna pravica, ki je sicer pridržana državi ali lokalni skupnosti (koncendentu). To razmerje pa temelji na s strani koncedenta enostransko določenih pogojev (tudi določanje plačil je v pristojnosti koncedenta), ki izhajajo iz koncesijskega akta. Koncesionar s strani koncedenta ne dobi celotnega direktnega plačila za izvajanje koncesijske storitve, ampak praviloma sam nosi pretežni del ekonomskega oziroma poslovnega rizika, povezanega z izvajanjem koncesijske storitve, in tako tudi tvega, da bodo naložbe in stroški, ki nastanejo pri izvajanju koncesijske storitve, visoki, dobiček pa manjši. Ekonomske koristi, ki jih koncesionar doseže z upravljanjem oziroma izkoriščanjem posamezne s koncesijo podeljene posebne ali izključne pravice, so v veliki meri odvisne od njegove podjetnosti, doseženih ugodnih pogojev dobave sredstev za izvajanje koncesije in racionalizacije drugih stroškov (čim nižji so, tem večji je dobiček) ipd., ki z javnim nadzorom samega opravljanja javne službe nimajo posebne povezave, razen če bi se v kakšni zvezi izrazili v spremembi koncesijskega razmerja oziroma izvajanju javnih nalog (npr. z zmanjšanjem kvalitete ali s povišanjem cene storitve javne službe).

IP izpostavlja še določbe EZ-1, ki se nanašajo na razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist. V skladu z 472. členom EZ-1 sta tako gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo elektrike, v javno korist in se zanju nepremičnine lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z začasno ali trajno služnostjo.

Da se zahtevani dokumenti nanašajo na infrastrukturo, ki je v javnem interesu in zato sodi v okvir izvajanja obvezne gospodarske javne službe, izhaja tudi iz dejstva, da organ v zvezi s to javno infrastrukturo objavlja javna naročila. Npr. objava javnega naročila za izbiro izvajalca po postopku s pogajanji po predhodni objavi, za izvedbo rekonstrukcije daljnovodov , objava javnega naročila, katerega predmet je dobava VN opreme daljnovoda , in npr. objava javnega naročila »Termografski in korona pregledi VN daljnovodov v Elesu do konca leta 2023« .

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da se dokumentacija, ki je predmet zahteve v obravnavanem primeru, nanaša na dejavnost, ki jo organ opravlja v okviru opravljanja obvezne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Posledično po mnenju IP predmetni izjavi sodita v delovno področje organa kot zavezanca po 1. členu ZDIJZ. Glede na odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pa se IP v presojo obstoja drugih zahtevanih izjav v materializirani obliki pri organu, v obravnavanem primeru ni spuščal.

Organ je bil torej imenovan za sistemskega operaterja prenosnega sistema z električno energijo. Odločitve, ki jih sprejme organ v zvezi z izvajanjem obvezne gospodarske javne službe, in torej izvirajo iz delovnega področja organa kot izvajalca, predstavljajo informacije javnega značaja z vidika delovnega področja organa. Gre namreč za naloge, ki se izvajajo v javnem interesu in imajo tudi javnopravne posledice za fizične (ali pravne) osebe. Dejavnost sistemskega operaterja je javnopravna naloga organa, ki torej zahteva tudi gradnjo in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos elektrike. To zajema tudi urejanje služnostnih razmerij med organom in lastniki nepremičnin, ki se prav tako šteje med javnopravne naloge organa, ne glede na to, ali gre za urejanje razmerij skladno z zakonodajo za nazaj ali v bodoče. Kot se je izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklepu X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih koristi. 

Zahtevi prosilca z dne 15. 2. 2022 in 18. 3. 2022

Glede na navedbe organa, da je bilo o identičnih dokumentih že odločeno z odločbo organa št. 5.3.8.-1/2022-1/896/ŽM z dne 11. 3. 2022, in po pregledu dokumentov, ki jih je IP posredoval organ, pa IP ugotavlja naslednje:
1.    Zahtevi prosilca z dne 15. 2. 2022 in 18. 3. 2022 se nanašata na iste dokumente, kar izhaja že iz samega besedila zahteve, ki je v obeh izjavah v delu opisa zahtevanih dokumentov skoraj popolnoma identično.  Pri tem ni relevantno, da sta postavljeni različno, prvič po lastnikih parcel, drugič po parcelnih številkah in številki katastrske občine. Bistveno je, da je prosilec v obeh primerih zahteval iste dokumente. IP je namreč vpogledal v zemljiškoknjižne izpiske, ki jih je posredoval organ, pri tem pa upošteval opredelitev predmeta zahteve v obeh zahtevah. IP tako ne more slediti navedbam prosilca, da zadeve nikakor ne more izenačiti s tem, da gre za iste dokumente, saj takšnih ali drugačnih dokumentov s strani zavezanca ni dobil, ne v prvi zahtevi ne v drugi, ter da se v prvi zahtevi njegova zahteva nanaša na dokumentacijo, povezano s postopki fizičnih oseb, v drugi zahtevi pa se nanaša na dokumentacijo povezano s postopki, vezanimi na parcelne številke in katastrske občine, vsaka povezava pa je tu lahko zgolj slučajna. IP ugotavlja, da je povezava pri obeh zahtevah vse prej kot zgolj slučajna, saj gre nedvomno ugotoviti, da so fizične osebe, navedene v prvi zahtevi prosilca z dne 15. 2. 2022, lastniki zemljišč parcelnih številk v določenem k.o., kot jih je navedel prosilec v drugi zahtevi z dne 18. 3. 2022. 
2.    O zahtevi z dne 15. 2. 2022 je bilo že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo. Zoper odločbo organa št. 5.3.8.-1/2022-1/896/ŽM z dne 11. 3. 2022, ki jo je prosilec prejel 17. 3. 2022, prosilec namreč ni vložil pritožbe.

Upoštevaje navedeno in 246. člen ZUP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. členom ZUP IP ugotavlja, da je treba pritožbo prosilca zavreči, ker ni dovoljena. V skladu s slednjo določbo se namreč zahteva zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, oziroma če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP ugotavlja, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteva in o kateri je bilo že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, ni spremenila, tega pa ne uveljavlja in ne izkazuje niti prosilec. Ob tem IP izpostavlja, da je odločil z odločbo in ne s sklepom, ker je primarno moral ugotoviti, ali dostop do zahtevanih dokumentov presojati z vidika prvega odstavka 4. člena, ali prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ.

Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v obravnavanem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v obravnavanem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev. Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.
 
V zvezi z navedbami prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. 

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, in jo je, na podlagi 246. člena ZUP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. členom ZUP, zavrgel, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker je torej IP v obravnavanem primeru ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 
informacijska pooblaščenka