prosilec - Elektro Primorska d.d.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse dokumente v zvezi z nedelovanjem električnega omrežja v okolici točno določenega naslova in informacije glede načrtovanja in planiranja RTP Petelinje v celoti. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval tiste dokumente, s katerimi je razpolagal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času odločanja o zahteval prosilca ni razpolagal z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-76/2021/7

Datum: 13. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 1. 3. 2021, zoper odločbo Elektro Primorska d.d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica (v nad. organ), brez številke z dne 15. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 1. 3. 2021 zoper odločbo Elektro Primorska d.d., brez številke z dne 15. 2. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 3. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo za vpogled v:

• Zapisnike, meritve, pritožbe, interne zapisnike ter vso preostalo dokumentacijo, v zvezi z nedelovanjem električnega omrežja v okolici naslova …., 6257 Pivka;
• Informacije glede načrtovanja in planiranja RTP Petelinje v celoti.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo brez številke z dne 15. 2. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval sledeče dokumente (s prekritimi osebnimi podatki), ki se nanašajo na prvo alinejo zahteve prosilca:

• Elektronsko sporočilo z dne 11. 1. 2021, z zadevo: FW: Analiza kvalitete omrežja MM 7-176577;
• Dopis z dne 29. 1. 2021, zadeva: Meritve kakovosti električne energije na odjemnem mesti ….;
• Meritve KEE z dne 29. 1. 2021 (Channel V average, Unit V);
• Meritve KEE z dne 29. 1. 2021 (Channel I average, Unit A);
• Diagram odjema na merilnem mestu št. 7-176577.

Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca pod prvo ali drugo alinejo, organ ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 1. 3. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu je organ zavrnili dostop do skoraj vseh zahtevanih dokumentov, z obrazložitvijo, da z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec išče dokumente z namenom dokazovanja, da je stanje na omrežju resnično alarmantno. Dodatno prosilec navaja, da mu je g. Smrdel, ki je zaposlen pri organu, pojasnil, da imajo težave tudi ostali stanovalci v soseski, na istem priklopnem vodu.

IP je dne 5. 3. 2021 prejel dopis organa z dne 4. 3. 2021, brez številke, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Dne 20. 3. 2021 je prosilec IP, po elektronski pošti, posredoval dodatni dopis, v katerem navaja, da je na trafo postajo vezanih več gospodinjstev, na njej pa organ opravlja redna in izredna vzdrževalna dela. Na tej trafo postaji se vodijo vse evidence. Obstaja sum, da je organ že dlje časa beležil alarmantno stanje na tej trafo postaji, zato je tudi zaprosil za vpogled v te podatke.

Na podlagi poziva IP št. 090-76/2021/2 z dne 18. 3. 2021 in elektronskega sporočila z dne 23. 3. 2021, je IP dne 25. 3. 2021 prejel dopis organa z dne 24. 3. 2021, brez številke. V dopisu je organ uvodoma navedel, da v trenutku izdaje odločbe ni razpolagal z nobeno drugo dokumentacijo, vezano na nedelovanje električnega omrežja v okolici naslova …., kot s tisto, ki je bila prosilcu že posredovana. Organ je, kot že navedeno v dopisih in tudi telefonsko že pojasnjeno prosilcu, nemudoma pristopil k reševanju problematike in odpravljanju neskladja napetosti, zato je naknadno izvedel meritve v soseščini na naslovu ….. Organ (kot pogodbeni izvajalec storitev za distribucijskega operaterja električne energije) je dne 17. 2. 2021, s strani družbe SODO, d.o.o., prejel zahtevo po urgentnem pristopu k reševanju konkretne zadeve, na katero je, z dopisom z dne 24. 2. 2021, odgovoril direktor DE Sežana. Iz primerjalnih grafov napetosti je razvidno izboljšanje stanja in napajalna napetost po izvedeni rekonstrukciji. Vsi navedeni dokumenti so nastali zaradi reklamacije in po sami reklamaciji prosilca ter po izdani odločbi organa. V zvezi z dokumentacijo oz. informacijami glede načrtovanja in planiranja RTP Petelinje (druga alineja zahteve prosilca) organ sporoča, da s tovrstno dokumentacijo ne razpolaga, saj RTP Petelinje ne obstaja in gradnja RTP v okolici naselja Petelinje ni predvidena. Dokumente, ki jih je zahteval prosilec, so pripravili sodelavci na DE Sežana z izvedbo meritev oz. vpogledom v podatke, ki jih beleži števec električne energije na predmetnem merilnem mestu. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca (v delu, iz katerega izhaja, da naj bi g. Smrdel prosilcu pojasnil, da imajo težave tudi drugi prebivalci v soseski) g. Smrdel pojasnjuje: »G. Smrdel je prosilcu v telefonskem razgovoru pojasnil, da na podlagi teorije elektrotehnike in preteklih izkušenj domneva, da tudi ostali prebivalci v soseski iz omrežja prejemajo enako nekvalitetno električno energijo kot prosilec.« Po podatkih sodelavcev iz službe za obratovanje in oddelka za obratovanje in vzdrževanje organ ne razpolaga s pritožbami oz. drugimi dopisi prebivalcev v soseski (naslov ….), vezano na nedelovanje električnega omrežja. Skladno z elektronskim sporočilom prosilca z dne 20. 3. 2021 organ pojasnjuje oz. odgovarja na posamezne navedbe in zahteve prosilca, ki niso bile del zahteve prosilca z dne 3. 2. 2021, kar pomeni, da gre v tem delu za novo zahtevo. Prosilec ne navaja, glede katere trafo postaje želi podatke in za katero obdobje, vendar glede na predhodno željo po podatkih iz soseske je sklepati, da želi podatke za trafo postajo, iz katere se napaja njegovo merilno mesto. Navedba prosilca, da organ na trafo postaji opravlja redna in izredna vzdrževalna dela, drži. Podatki za omrežje, izvode in priključke, ki se napajajo iz trafo postaje se vodijo v različnih podatkovnih bazah oz. aplikacijah. Organ dopisu prilaga poročilo o vzdrževalnih in investicijskih delih na NNO Petelinje naselje in TP Petelinje naselje za obdobje od 1.1. 2018 do 23. 3. 2021, poročilo o prekinitvah na SN omrežju od 1. 3. 2020 do 23. 3. 2021 in elektronsko sporočilo v zvezi z izvedenimi priklopi na TP Petelinje naselje z dne 23. 3. 2021. Iz vse priložene dokumentacije izhaja, da zatrjevano alarmantno stanje na omrežju zagotovo ni alarmantno, prav tako so bila posamezna ugotovljena neskladja sanirana veliko pred postavljenim (12-mesečnim) rokom, ki ga predvideva Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje. Iz priloženih dokumentov izhaja tudi, da je bilo prosilcu s strani organa ponujenih več možnosti rešitev njegove problematike, vendar so bile vse, s strani prosilca, zavrnjene. Dopisu je organ priložil 16 dokumentov, na katere se nanaša vsebina dopisa in dokazujejo resničnost navedb organa v dopisu.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 3. 2. 2021.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga:

• še s katerimi drugimi dokumenti, ki se nanašajo na nedelovanjem električnega omrežja v okolici naslova …., 6257 Pivka, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval;
• z informacijami glede načrtovanja in planiranja RTP Petelinje v celoti.

• Prva alineja zahteve prosilca

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ, poleg tistih dokumentov, ki jih je prosilcu že posredoval, skupaj z izpodbijano odločbo, razpolaga še z drugo dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca pod prvo alinejo, in sicer z:

- Meritvami KEE iz soseščine – na naslovu …. z dne 15. 2. 2021 (dva grafa);

- Elektronskim sporočilom družbe SODO d.o.o. z dne 17. 2. 2021, o urgentnem pristopu organa k reševanju neskladnosti kakovosti napetosti;

- Dopisom organa z dne 24. 2. 2021, brez številke, kot odgovor na elektronsko sporočilo družbe SODO d.o.o. z dne 17. 2. 2021;

- Elektronskim sporočilom direktorja DE Sežana z dne 22. 3. 2021, skupaj z grafom napetosti.

V dopisu z dne 24. 3. 2021, brez številke, kateremu je organ priložil vse zgoraj navedene dokumente, je organ zatrjeval, da se dokumentacija nanaša na obdobje po izdani odločbi, zato gre za dokumentacijo, s katero organ, v času odločanja o zahtevani prosilca, ni razpolagal. V tem delu se tako zastavlja vprašanje, ali je organ v času odločanja o zahtevi prosilca z dne 3. 2. 2021 razpolagal z zgoraj navedenimi dokumenti ali ne.

Kot določa 4. odstavek 27. člena ZDIJZ, se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti jasno razvidno iz določbe 3. odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.

Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015, ki je dostopna na sledeči povezavi: http://url.sio.si/p4a.

IP je v pritožbenem postopku uvodoma ugotovil, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 15. 2. 2021, v obrazložitvi odločbe pa organ navaja, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so predmet presoje, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je, kot že navedeno, IP ugotovil, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, skupaj z izpodbijano odločbo, vendar pa gre, kot to pravilno navaja tudi organ v dopisu z dne 24. 3. 2021, brez številke, za dokumente, ki so bili ustvarjeni oz. pridobljeni po izdani izpodbijani odločbi organa, kar izkazujejo tudi datumi na samih dokumentih. Navedeno pomeni, da organ v času odločanja na prvi stopnji z njimi ni razpolagal in jih posledično prosilcu ni mogel posredovati.

IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, vezano na prvo alinejo zahteve prosilca, s katerimi je razpolagal v času odločanja o zahtevi. Dokumentov, s katerimi v času odločanja organ ni razpolaga, pa seveda prosilcu ni mogel posredovati, niti jih ni bil na podlagi zahteve prosilca  dolžan dodatno ustvarjati, vse z namenom, da bi zadostil zahtevi prosilca.

Na podlagi navedenega in na podlagi dokazov, ki jih je IP pridobil v okviru tega pritožbenega postopka, IP zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, skupaj z izpodbijano odločbo, v času izdaje izpodbijane odločbe dejansko ni razpolagal.

Ker organ z meritvami KEE iz soseščine – na naslovu ….z dne 15. 2. 2021 (dva grafa), elektronskim sporočilom družbe SODO d.o.o. z dne 17. 2. 2021, o urgentnem pristopu organa k reševanju neskladnosti kakovosti napetosti, dopisom organa, z dne 24. 2. 2021, brez številke, kot odgovor na elektronsko sporočilo družbe SODO d.o.o. z dne 17. 2. 2021 in elektronskim sporočilom direktorja DE Sežana z dne 22. 3. 2021, skupaj z grafom napetosti, v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.

Seveda pa lahko predmetne dokumente, ki so, kot že navedeno, nastali po že sprejeti odločitvi organa z dne 15. 2. 2021, prosilec ponovno kadarkoli zahteva, z novo zahtevo po ZDIJZ.

• Druga alineja zahteve prosilca

Glede zahteve prosilca pod drugo alinejo, je organ v dopisu z dne 24. 3. 2021, brez številke, pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami ne razpolaga, saj RTP Petelinje ne obstaja, niti ni predvidena gradnja RTP v okolici naselja Petelinje. IP tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njimi razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z njimi razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo z dne 15. 2. 2021, brez številke, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

• Razširitev zahteve prosilca

V elektronskem sporočilu z dne 20. 3. 2021 je prosilec navedel, da je želel vpogledati tudi v podatke oz. evidenco podatkov iz trafo postaje. V dopisu z dne 24. 3. 2021, brez številke, je organ navedel, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilca oz. za novo zahtevo prosilca, pri čemer prosilec ni navedel, glede katere trafo postaje želi podatke in za katero obdobje.

IP ugotavlja, da gre v tem delu resnično za razširitev prvotne zahteve prosilca oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva/nejasna oz. če organ ne ve oz. iz zahteve ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente/informacije, je organ prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve.

Prosilec v pritožbi med drugim utemeljuje oz. pojasnjuje, zakaj išče zahtevane dokumente oz. informacije, pri čemer IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo tako ni pomemben, saj mora biti rezultat presoje oz. odločitev enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Glede na navedeno so navedbe prosilca v pritožbi, kjer utemeljuje, zakaj išče zahtevane dokumente oz. informacije, v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetne, saj prosilčev namen, koristi in interes v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka