prosilec - Elektro Primorska d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pridobitev podlage za priključitev elektrike za določen objekt. Organ je njegovi zahtevi ugodil ter mu posredoval izdano soglasje s delnim dostopom, pri čemer je kot varovan osebni podatek prekril številko merilnega mesta. IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je organ pravilno izvedel delni dostop. Ugotovil je, da je organ pravilno prekril varovane osebne podatke, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-39/2024/2

Datum: 21. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstT-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 1. 2024, zoper odločbo Elektro Primorska, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 8.1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

                                                           ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 1. 2024 zoper odločbo Elektro Primorska, d. d., brez številke,  z dne 8. 1. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

        O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na organ dne 20. 12. 2023 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval pridobitev podlage za priključek elektrike…………….

O zahtevi je organ dne 8. 1. 2024 odločil z odločbo, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca na način, da je posredoval soglasje za priključitev št.: 1030811-O (VHP-15/12071) z dne 12. 8. 2015, s prekritimi osebnimi podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da gre za informacijo javnega značaja, kot določa 4. člen ZDIJZ, ki izvira iz delovnega področja organa. V nadaljevanju je organ preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Organ je ugotovil, da dokument, ki ga je prosilec zahteval, obstaja in torej organ z njim razpolaga. Nadaljnje je organ preveril, ali zahtevani dokument vsebuje katero izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem. Med te izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ spada tudi osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 163/2022; v nadaljevanju ZVOP-2 ). Organ je tako ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tudi osebne podatke, ki so varovani v skladu z določbami ZVOP-2. Organ je ocenil, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa in s prekritjem varovanih osebnih podatkov, ki se nanašajo na fizično osebo in podatka/identifikatorja prevzemno-prodajnega mesta uporabnika sistema (številka merilnega mesta), lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Posledično je organ ugotovil, da z izločitvijo oziroma prekritjem številke merilnega mesta v posredovanem dokumentu ne ogrozi zaupnosti varovanih osebnih podatkov in da lahko prosilcu omogoči dostop do preostalega dela dokumenta.

Organ je dne 29. 1. 2024 prejel pritožbo prosilca z dne 24. 1. 2024. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da je organ v odločbi zapisal neresnične podatke, ponovno pa je zahteval soglasje za priključitev št.; 1030811 (VHp-15/12071) z dne 12. 8. 2015, brez prekritih osebnih podatkov. Navaja tudi, da mu organ ni posredoval dokumenta, ki ga je zahteval, ker po njegovem posredovano soglasje ne more biti podlaga za priključitev elektrike v njegovi zahtevi navedenega objekta.

Organ je preveril pritožbene navedbe prosilca in po preveritvi dejstev iz pritožbe, ni spremenil svoje odločitve. V skladu z 245. členom ZUP je pritožbo dne 6. 2. 2024 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Kot že zgoraj navedeno, je organ zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer tako, da mu je kot podlago za priključitev elektrike za stanovanjsko hišo na tam navedenem naslovu posredoval soglasje za priključitev št. 030811-O (VHP-15/12071) z dne 12. 8. 2015, s prekritimi osebnimi podatki, pri čemer je kot varovane osebne podatke prekril številko merilnega mesta.

IP se je v nadaljevanju tako ukvarjal z vprašanjem, ali je organ v posredovanem dokumentu pravilno prekril varovane osebne podatke.

Glede na odločbo 3. točke prvega  odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Po prvem odstavku 4. člena Splošne uredbe so osebni podatki katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika«. Ob tem velja poudariti, da tudi psevdonimizirani podatki veljajo za osebne podatke, pri čemer lahko številko merilnega mesta, v kolikor ta določa konkretnega posameznika, praviloma štejemo za osebni podatek.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da informacija o številki merilnega mesta v konkretnem primeru predstavlja osebni podatek.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da podatek o številki merilnega mesta prekrije, pravilna in zakonita. Prosilec na podlagi ZVOP-2 in Splošne uredbe o varstvu podatkov namreč ni upravičen do tega osebnega podatka, saj slednja podlage za razkritje javnosti ne dajeta.

Glede pritožbenih navedb prosilca, ki se ne strinja, da je posredovano soglasje lahko podlaga za priključitev elektrike ………….za………………, pa IP dodaja, da se v pritožbenem postopku ni pristojen spuščati v vprašanje pravilnosti in zakonitosti dokumentov, ki jih presoja. Povedano drugače, IP v postopku ne presoja vsebine zahtevanih informacij, v smislu, kaj bi iz nje moralo izhajati, ampak lahko presoja le dokumente z vsebino, s katero zavezanci dejansko razpolagajo.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP tako zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je IP njegovo pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te določbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 245. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št- 106/10-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke