prosilec - Elektro Maribor d.d

Številka: 090-242/2026/10

Datum: 15. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24. 5. 2026, zoper odločbo ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0004-2/2026-20 z dne 22. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 5. 2026, zoper odločbo ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., št. 0004-2/2026-20 z dne 22. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 11. 3. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje informacije javnega značaja, ki se nanašajo na elektrodistribucijsko omrežje na območju EUP RO-12 v k.o. 638 Krčevina, ter na priključitev objektov na parcelah 36/2 in 33/2, pri čemer lahko potek priključkov poteka tudi preko parcel …, k.o. 638 Krčevina, in sicer:

- elektrodistribucijsko omrežje na območju EUP RO-12:

• situacije ali druge tehnične prikaze obstoječega elektrodistribucijskega omrežja (SN in NN) na območju EUP RO-12 v k.o. 638 Krčevina,

• dokumente projektne, razvojne ali tehnične narave v zvezi z gradnjo, širitvijo, rekonstrukcijo ali
nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12,

• dokumente v zvezi z načrtovanjem prihodnje širitve ali rekonstrukcije elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12,

• programe, načrte, strategije ali druge dokumente, ki se nanašajo na opremljanje, razvoj, širitev, rekonstrukcijo ali vzdrževanje elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12 oziroma na območju k.o. 638 Krčevina,

- priključitev objektov na parcelah …, k.o. 638 Krčevina:

• dokumente, iz katerih je razvidna točka priključitve objektov na elektrodistribucijsko omrežje za gradnjo na pare. .., k.o. 638 Krčevina,

• tehnično dokumentacijo projektne ali izvedbene narave (npr. situacijo elektro priključka, situacijo NN priključnega voda ali podoben tehnični načrt), iz katere je razviden potek priključnega voda od točke priključitve do objektov, vključno z morebitnim potekom preko parcel 47/2 ali 47/15,

• morebitno korespondenco, zaprosila, odgovore ali druge dokumente, ki se nanašajo na določitev točke.

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko oziroma, če dokumenti obstajajo le v fizični obliki, je navedel, da prosi za njihovo digitalizacijo oziroma vpogled skladno z določbami ZDIJZ.

(2) S sklepom z dne 31. 3. 2026 je organ podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij.

(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0004-2/2026-20 z dne 22. 5. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil:

- V zvezi s posredovanjem dokumentov glede načrtovanja prihodnje širitve ali rekonstrukcije elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12 je navedel, da na navedenem območju ni predvidena nadaljnja gradnja, širitev distribucijskega omrežja električne energije. Zahtevana informacija tako pri organu ne obstaja.

- V zvezi s programi, načrti, strategijami ali drugimi dokumenti, ki se nanašajo na opremljanje, razvoj, širitev, rekonstrukcijo ali vzdrževanje elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12 oziroma na območju k.o. 638 Krčevina, je pojasnil, da distribucijsko omrežje električne energije na območju k.o. 638 Krčevina, organ kot izvajalec nalog in obveznosti obvezne gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije, vzdržuje in obnavlja v skladu z določili Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike. Širitev distribucijskega sistema električne energije na navedenem območju v tem trenutku ni predvidena, zaradi česar trenutno ne razpolaga s kakršnokoli dokumentacijo glede nadaljnjega opremljanja, razvoja in širitve distribucijskega omrežja električne energije na območju EUP RO-12, oziroma na območju k.o. 638 Krčevina.

- Glede priključitve objektov na distribucijsko omrežje električne energije na nepremičninah parc. št. …, obe k.o. 638 Krčevina, je pojasnil, da je potek elektroenergetskega omrežja na navedenih nepremičninah razviden iz topološke karte s celotnim načrtom elektroenergetskega omrežja na območju k.o. 638 Krčevina, katera je posredoval prosilcu v prilogi izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz 1. točke izpodbijane odločbe, je na nepremičnini parc. št: …, k.o. 638 Krčevina, točka priključitve na elektroenergetsko omrežje predvidena v predvideni prostostoječi razdelilni omarici (PSRO), katera je nameščena na nepremičnini pare, št: 47/7, k.o. 638 Krčevina, za nepremičnino parc. št. …, k.o. 638 Krčevina, pa točka priključitve na elektroenergetsko omrežje še ni določena.

Ker organ s posameznimi zahtevanimi podatki ne razpolaga oziroma s podatki, katere ni izdal v raznih postopkih izdaje soglasij, je organ zaključil, da je posredoval prosilcu vso dokumentacijo in informacije, s katerimi razpolaga in se nanašajo na nepremičnine v k.o. 638 Krčevina, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je sicer posredoval topološko karto s celotnim načrtom elektroenergetskega omrežja na območju k.o. 638 Krčevina. Glede priključitve objektov na distribucijsko omrežje električne energije na nepremičninah parc. št. …, obe k.o. 638 Krčevina, pa je pojasnil, da je potek elektroenergetskega omrežja na navedenih nepremičninah razviden iz topološke karte s celotnim načrtom elektroenergetskega omrežja na območju k.o. 638 Krčevina. Iz topološke karte je razvidno tudi, da je na nepremičnini parc. št. …, k.o. 638 Krčevina, točka priključitve na elektroenergetsko omrežje predvidena v predvideni prostostoječi razdelilni omarici (PSRO), ki je nameščena na nepremičnini parc. št. …, k.o. 638 Krčevina, za nepremičnino parc. št. …, k.o. 638 Krčevina, pa točka priključitve na elektroenergetsko omrežje še ni določena. Na podlagi vsega navedenega je organ zaključil, da je organ posredoval prosilcu vso dokumentacijo in informacije, s katerimi razpolaga in se nanašajo na nepremičnine v k.o. 638 Krčevina.

(4) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 5. 2026, ker se ne strinja z zavrnilnim delom izpodbijane odločbe. Meni, da je obrazložitev organa najmanj neprepričljiva, nepopolna ter v nasprotju z drugo dokumentacijo, ki se nanaša na isto območje. Izpostavil je Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S-10/3 - vzhod, Vinarje pri Mariboru (MUV št. 9/99), konkretno poglavje »Komunalna in energetska ureditev«, čeprav se zaveda, da zazidalni načrt S-10/3 Vzhod - Vinarje pri Mariboru ni več veljaven prostorski akt. Ne glede na to pa meni, da ta odlok kljub temu predstavlja pomemben dokaz, da je bilo območje že v preteklosti sistemsko obravnavano z vidika razvoja elektrodistribucijskega omrežja ter da je bila za navedeno območje predvidena projektna in druga spremljajoča dokumentacija. Tudi veljavni OPN Mestne občine Maribor za območje EUP RO-12 določa, da mora biti območje pred gradnjo celovito komunalno opremljeno. Po oceni prosilca navedeno ne zajema zgolj kanalizacije in prometne infrastrukture, temveč tudi elektrodistribucijsko omrežje. Prosilec zato meni, da bi morala za območje obstajati sistemska in sledljiva dokumentacija glede razvoja elektrodistribucijskega omrežja, ne pa da se posamezni objekti priključujejo parcialno in brez jasno razvidnih pravnih ter tehničnih podlag. Nadalje je opozoril na Projektne pogoje št. 1563616 (4001-1219/2025-2) za gradnjo enostanovanjske hiše Vinarje, na nepremičninah parc. št. …, vse k.o. 638 Krčevina. Iz navedene dokumentacije izhaja, da projektni pogoji niso omejeni zgolj na posamezen individualni priključek, temveč vsebujejo tudi določila glede tras elektro vodov, služnostnih pogodb, pravice graditi ter usklajevanja infrastrukture na zemljiščih tretjih oseb. Po oceni prosilca navedeno dodatno potrjuje, da bi organ moral razpolagati tudi z drugo spremljajočo dokumentacijo, povezano z načrtovanjem, umeščanjem in pravnimi podlagami elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12. To po oceni prosilca dodatno vzbuja resen dvom v pravilnost ugotovitve organa, da ne razpolaga z nobeno dodatno razvojno, projektno ali spremljajočo dokumentacijo glede elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12. Opozoril je tudi na na sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II P 719/2012. Prosilec je po prejemu izpodbijane odločbe dodatno preveril zemljiškoknjižno stanje nepremičnine parc. št. …, k.o. 638 Krčevina ter ugotovil, da je na nepremičnini vpisana služnost v korist organa. Iz obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je bil bistveni spor med strankama ravno v vprašanju, ali navedena služnost, ustanovljena za potrebe enega obstoječega nizkonapetostnega kabla, omogoča tudi naknadno polaganje dodatnih kablov oziroma širjenje uporabe elektroenergetskega koridorja za nove priključitve. V zvezi s tem je nato izpostavil posredovane topološko karto, iz katere po oceni prosilca izhaja, da namerava organ bodočo nepremičnino na parc. št. …, k.o. 638 Krčevina, priključiti preko istega koridorja. Glede na vsebino služnosti iz leta 2000 ter navedeno sodbo se mu tako odpira vprašanje, ali morebitna nova priključitev oziroma širitev uporabe predmetnega elektroenergetskega koridorja še spada v okvir obstoječe služnostne pravice oziroma, ali bi bilo za takšno širitev potrebno novo soglasje lastnika nepremičnine. Glede na navedeno zato meni, da je legitimno vprašanje, na kakšni pravni in tehnični podlagi se načrtuje oziroma izvaja morebitna nova priključitev preko predmetnega koridorja, ali obstajajo dodatni dogovori, služnostni dogovori, soglasja lastnikov, projektna dokumentacija, interne evidence ali druga dokumentacija, povezana z nadaljnjo uporabo oziroma širjenjem uporabe navedenega elektroenergetskega koridorja. Izpodbijana odločba se namreč do navedenega sploh ni opredelila. Organ se zgolj pavšalno sklicuje, da z dodatno dokumentacijo ne razpolaga, oziroma da zahtevani dokumenti ne obstajajo, pri čemer po oceni prosilca ni prepričljivo pojasnil, na kakšen način je bila zahtevana dokumentacija dejansko iskana, saj je rok za posredovanje informacij podaljšal za dodatnih 30 delovnih dni, katere evidence in arhivi so bili pregledani, ali je bila preverjena zgodovinska dokumentacija ter ali obstajajo dokumenti, povezani z nadaljnjo uporabo oziroma širjenjem uporabe predmetnega koridorja.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 0004-2/2026-22 z dne 28. 5. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo.

(6) Na poziv IP št. 090-242/2026/2 z dne 16. 6. 2026, je organ 18. 6. 2026 posredoval zahtevo prosilca in kratko pojasnilo, kako je preveril, ali z drugimi zahtevanimi dokumenti razpolaga.

(7) Na dodaten poziv IP št. 090-242/2026/4 z dne 3. 7. 2026, je organ IP dne 14. 7. 2026 posredoval še zaslonske posnetke in prikaz zadetkov iskanja zahtevanih dokumentov po korakih ter obširnejše pojasnilo glede iskanja dokumentov, pa tudi sporočilo prosilcu oziroma posredovanje naknadno odkritega dokumenta, to je soglasja za priključitev št. 1558356 (3801-3552/2025-3), s potrdilom o dostavi. Pojasnil je, da je pri ponovnem preverjanju naknadno odkrit zadetek iz informacijskega sistema dwh-cognos, ki ob prvotnem iskanju in posredovanju informacij ni bil najden. Posledično je bilo naknadno najdeno navedeno soglasje. Po opravljeni analizi vzroka za navedeno napako je ugotovil, da je razlog za prvotno neuspešno iskanje v tem, da je prišlo do neenotnega vnosa tega dokumenta v dokumentni sistem, kar je bilo odkrito šele ob ponovnem preverjanju. Nadalje je navedel, da je, upoštevaje vsebino prosilčeve zahteve, informacije v obravnavanem primeru iskal in pridobil tudi na osnovi vpogleda v geografski informacijski sistem SDMS, ki omogoča pregleden prikaz poteka elektroenergetskih vodov na topološki karti. V sistemu SDMS so vrisani vsi obstoječi in predvideni vodi, posledično se vsi aktualni podatki v zvezi z obstojem in (predvidenim) razvojem elektroenergetskega omrežja vodijo v tem sistemu. Topološka karta s celotnim načrtom elektroenergetskega omrežja na obravnavanem območju, ki je bila prosilcu posredovana iz sistema SDMS, tako predstavlja najbolj aktualen in merodajen prikaz vseh informacij v zvezi z elektroenergetskim omrežjem na obravnavanem območju. 

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, torej ali je organ odločil o vseh zahtevanih dokumentih. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(11) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. 

(13) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo in pojasnila organa, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ugotavlja:

- Organ je po oceni IP ustrezno izkazal (z zaslonskimi slikami) in pojasnil (po posameznih korakih), na kakšen način je preveril, ali razpolaga z drugimi zahtevanimi dokumenti, poleg že posredovane topološke karte. Med drugim je navedel, da je obstoj zahtevane dokumentacije preveril tako na osrednji enoti, kot tudi na pristojni Območni enoti Maribor. Pri iskanju informacij in razpoložljive dokumentacije je izčrpal in preveril vse možne načine preverjanja obstoja razpoložljivih informacij in dokumentacije, ki se nanaša na poizvedovane parcelne številke na navedenem območju, pri čemer je ugotovil, da z več informacijami, oziroma z več dokumentacije, kot je bila prosilcu že posredovana, ne razpolaga. Organ je sicer pojasnil (in izkazal z zaslonskimi slikami), da je v geografskem sistemu SDMS najprej lociral iskano območje ter nato preveril (odvisno od zahteve), ali je na iskanem območju (locirano na podano parc. št.) že vrisan poligon proizvodne naprave, ali so na lokaciji že kakšna obstoječa merilna mesta. Za obe lokaciji je ugotovil, da ni vrisanega poligona proizvodnih naprav. Nadaljeval je z iskanjem v dokumentnem sistemu epp in v informacijskem sistemu dwh/cognos EPP. V iskalniku je vpisal konkretno lokacijo brez drugih kriterijev in zadetkov ne našel za nobeno podano lokacijo (parc. št.). V primeru ko zadetkov EPP po vseh iskalnih kriterijih ne najde, iskanje nadaljuje v informacijskem sistemu dwh/cognos (določi obdobje iskanja vseh izdanih SzP, ki so lahko veljavna), rezultat pa je excelova tabela, kjer so zavedeni podatki, ki so vneseni v informacijski sistem eis2.0. V tabeli je nato filtriral zadetke in preveril, ali je bilo za podane parc. št. za nastavljeno obdobje pripravljeno kakršnokoli soglasje za priključitev.

- IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, saj je organ prosilcu že z izpodbijano odločbo posredoval topološko karto, ki obsega celotni načrt elektroenergetskega omrežja na obravnavanem območju. Poleg tega je organ na poziv IP opravil ponovno preverjanje obstoja zahtevane dokumentacije in prosilcu naknadno sam posredoval najdeno soglasje. IP tako sledi navedbam organa, da nima predvidene širitve NN omrežja iz obstoječega NN omrežja, in zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi morala obstajati projektna in druga spremljajoča dokumentacija na podlagi Odloka oziroma, da bi morala obstajati sistemska in sledljiva dokumentacija glede razvoja elektrodistribucijskega omrežja na podlagi veljavnega OPN Mestne občine Maribor za območje EUP RO-12. Organ pa je tudi pojasnil, da projektne pogoje pripravi na podlagi vpogleda v podatke v sistem SDMS, pri čemer je izpostavil, da je bila topološka karta, iz katere je razviden potek elektroenergetskega omrežja na območju k.o. 638 Krčevina, prosilcu posredovana ravno iz sistema SDMS. V zvezi s pritožbenimi navajanji o obstoju služnosti na nepremičnini parc. št. …, Krčevina, vpisani v korist organa na podlagi pogodbe o služnosti, pa je navedel, da je ta služnost sklenjena zgolj za obstoječe NN omrežje – NN kabel, in širitev, kot pojasnjeno že zgoraj, pa ni predvidena.

- Dokumenti, ki jih je prosilec priložil pritožbi (Odlok, projektni pogoji, izpis iz zemljiške knjige in sodba), pa tudi v ničemer ne izkazujejo, da zahtevani podatki oziroma dokumenti tudi dejansko obstajajo oziroma, da organ z njimi dejansko tudi razpolaga v materializirani obliki.

(14) IP tako zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja samo pri topološki karti in soglasju, ki sta bili prosilcu že posredovana, torej da organ z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(15) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. Ob tem pa IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Ni torej v pristojnosti IP ugotavljanje, ali bi moral organ moral razpolagati z drugo spremljajočo dokumentacijo, povezano z načrtovanjem, umeščanjem in pravnimi podlagami elektrodistribucijskega omrežja na območju EUP RO-12 ipd..

Pravovarstveni interes prosilca v obravnavanem primeru

(16) IP ugotavlja, da prosilec že razpolaga s soglasjem, ki je predmet njegove zahteve in ki mu ga je organ posredoval po izdani izpodbijani odločbi, to je 14. 7. 2026.

(17) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je torej ugotoviti, da prosilec z zahtevanim soglasjem že razpolaga v materializirani obliki, razen s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec v delu pritožbe, ki se nanaša na soglasje za priključitev št. 1558356 in njegovo vsebino, ki mu je bila razkrita, nima pravovarstvenega interesa. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi. 

(18) Kot že navedeno je bilo navedeno soglasje posredovano prosilcu s prekritimi podatki. IP ugotavlja, da je organ prekril osebne podatke, zato se IP opredeljuje še do te izjeme od prostega dostopa.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(19) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. 

(20) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da predstavljajo podatki o imenih, priimkih, naslovih in podpisih fizičnih oseb, katerih podatke je organ prekril, pa tudi o številki merilnega mesta, osebne podatke.

(21) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

(22) IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov fizičnih oseb, katerih podatki so navedeni v soglasju in jih je organ prekril (ime, priimek, naslov, št. merilnega mesta).

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o zaposlenih pri organu, saj ti niso javni uslužbenci, da bi bili njihovi podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(23) IP zaključuje, da je bila odločitev organa po prekritju varovanih osebnih podatkov v soglasju za priključitev št. 1558356 pravilna.

Delni dostop

(24) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(25) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanega soglasja mogoč, kot je to ugotovil že organ, ki je dejansko o delnem dostopu odločil že s posredovanjem soglasja s prekritimi podatki.

Sklepno

(26) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega (ker organ z vsemi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki) in tretjega odstavka (prosilec nima več pravovarstvenega interesa) 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

(27) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). 

(28) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 
[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.