prosilec - Elektro Maribor d.d.

Številka: 090-201/2026/4

Datum: 19. 6. 2026 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 4. 2026, zoper odločbo Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0004-2/2026-17 z dne 24. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 29. 4. 2026, zoper odločbo št. 0004-2/2026-17 z dne 24. 4. 2026 se delno ugodi in se odločba odpravi v delu, ki se nanaša na način seznanitve, ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati že posredovane dokumente kot navedene v I. točki izreka navedene odločbe št. 0004-2/2026-17 z dne 24. 4. 2026 še v obliki elektronskega zapisa.«

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 13. 2. 2026 (dopolnjena dne 21. 2. 2026) na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za:  

- informacije o vrstah izdanih soglasij za priključitev individualnih stanovanjskih objektov ali večstanovanjskih objektov lociranih na parcelah v naselju Zgornji Duplek, občina Duplek, v javno električno omrežje, vključno s podatki o datumu izdaje soglasja in podatkov o priključni moči, izdanih v letih 2024, 2025 in 2026,

- posredovanje vseh odločb, ne glede na formalni izraz odločitve, s katerimi so bile v obdobju od leta 2024 do vključno leta 2026 zavrnjene ali delno odobrene vloge za izdajo soglasij za priključitev individualnih ali večstanovanjskih objektov, načrtovanih na parcelah v naselju Zgornji Duplek, občina Duplek, v javno električno omrežje.  

Kot način seznanitve z zahtevanimi informacijami je določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0004-2/2026-17 z dne 24. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. Prosilcu je omogočil dostop do kopije odločb o zavrnitvi vlog za izdajo soglasij za priključitev na distribucijski sistem električne energije ter do kopij soglasij za priključitev na distribucijski sistem električne energije za individualne oziroma večstanovanjske objekte, locirane na parcelah, v naselju Zgornji Duplek v občini Duplek v javno omrežje, ki so taksativno našteti v točki I. izreka izpodbijane odločbe. Posredovani dokumenti vsebujejo podatke o datumu izdaje soglasij oziroma odločb o zavrnitvi soglasja, podatke o priključni moči ter podatke o parcelah, na katere se zahtevani dokumenti nanašajo, in sicer za obdobje let 2024, 2025 in 2026. Pri posredovanju dokumentacije je organ prekril določene osebne podatke, in sicer imena in priimke fizičnih oseb, njihove naslove stalnega oziroma začasnega prebivališča ter identifikacijske številke merilnih mest električne energije. Organ je navedel, da gre za varovane osebne podatke v smislu določb Splošne uredbe o varstvu podatkov Evropskega parlamenta in Sveta ter Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), do katerih je upravičen zgolj posameznik, na katerega se podatki nanašajo. Organ pa ni sledil zahtevi prosilca glede načina seznanitve z dokumentacijo, saj je zahtevane informacije, namesto v elektronski obliki, prosilcu posredoval po pošti, s priporočeno pošiljko.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec 29. 4. 2026 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali organ dejansko razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti, ali zahtevana soglasja za osnovni priklop stanovanjskih objektov v javno omrežje v zahtevanem obdobju obstajajo, koliko takšnih soglasij je bilo izdanih, oziroma zavrnjenih ter na kakšen način je organ izvedel iskanje zahtevane dokumentacije. Namesto vseh soglasij za priključitev stanovanjskih objektov v javno električno omrežje je posredoval izključno dokumente, ki se nanašajo na soglasja za priključitev malih sončnih elektrarn, kar vsebinsko predstavlja drugačen institut. Soglasja za osnovni priklop objekta v omrežje in priklop proizvodne naprave na že obstoječe odjemno mesto sta pravno in dejansko različna instituta. Organ s tem ni omogočil dostopa do vseh zahtevanih informacij iz svojega delovnega področja, kar po mnenju prosilca predstavlja kršitev 1. in 4. člena ZDIJZ. Organ je prikril podatke o uradnih osebah, ki so vodile upravne postopke, podpisnike odločb, zaposlenih, ki sodelujejo pri izdaji soglasij. Ti podatki so povezani z opravljanjem javnih nalog in ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Anonimizacija je zato nezakonita, hkrati pa onemogoča preverjanje zakonitosti postopkov. Organ ni ugotovil vseh dejstev, pomembnih za odločitev. Iz odločbe namreč ni razvidno, katere evidence so bile pregledane, ali je bil opravljen celovit pregled dokumentarnega gradiva, ali so bili zajeti vsi dokumenti za zahtevano obdobje. Navedeno pomeni kršitev načela materialne resnice. Pritožnik predlaga, da IP pritožbi v celoti ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu v ponovno odločanje, podredno pa, da sam odloči o stvari in organu naloži posredovanje vseh dokumentov, jasno opredeli celotni obseg dokumentacije, posreduje dokumente v elektronski obliki in odpravi nezakonito anonimizacijo.   

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 8. 6. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.   

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja ter ali je organ pravilno uporabil materialno pravo pri odločanju o dostopu do zahtevane dokumentacije. V predmetni zadevi so sporna naslednja vprašanja:

- ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki ustrezajo njegovi zahtevi;

- ali je organ glede obsega zahtevane dokumentacije izvedel zadostno iskanje dokumentov;

- ali je bila anonimizacija podatkov o uradnih osebah, ki so vodile upravni postopek, podpisnikih odločb, zaposlenih, ki sodelujejo pri izdaji soglasja izvedena skladno z določbami ZDIJZ ter;

- ali je organ ravnal pravilno glede oblike seznanitve z zahtevanimi informacijami.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) Ker je prosilec v pritožbi zatrjeval, da mu niso bila posredovana vsa soglasja za priključitev stanovanjskih objektov na javno električno omrežje in da iz odločbe ni razvidno, kako je organ izvedel iskanje zahtevanih dokumentov, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal dejstva v zvezi z navedenim. Organ je bil pozvan, da pojasni:

- katere vrste soglasij za priključitev stanovanjskih objektov na distribucijski sistem električne energije izdaja, ali obstaja razlika med soglasji za priključitev objektov zaradi odjema električne energije in soglasji za priključitev naprav za samooskrbo,

- ali za zahtevano obdobje razpolaga še z drugimi dokumenti, ki sodijo v okvir zahteve prosilca ter

- na kakšen način je izvedel iskanje zahtevane dokumentacije.

(11) Organ je pojasnil, da v okviru svojih pristojnosti izdaja dve vrsti soglasij, ki se nanašata na priključitev stanovanjskih objektov na distribucijski sistem električne energije:

- soglasja za priključitev na distribucijski sistem električne energije zaradi odjema električne energije za individualne in večstanovanjske objekte, za izdajo katerih se uporabljajo določbe Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE),

- soglasja za priključitev naprav za samooskrbo z električno energijo (male sončne elektrarne), za katera se uporabljajo pogoji in zahteve, določeni v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE).

Organ je nadalje pojasnil, da je po prejemu zahteve v svojem dokumentarnem informacijskem sistemu izvedel iskanje po podatkih, navedenih v zahtevi prosilca. Na podlagi vnesenih kriterijev so bili pridobljeni podatki o vseh izdanih soglasjih za priključitev na distribucijski sistem električne energije ter o vseh odločbah, s katerimi so bile zavrnjene vloge za izdajo soglasij za priključitev individualnih oziroma večstanovanjskih objektov v zahtevanem naselju in v zahtevanem časovnem obdobju. Organ je pojasnil, da je bila prosilcu posredovana celotna dokumentacija, ki ustreza navedenim kriterijem iskanja, in da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, ne razpolaga.

(12) Na podlagi pojasnil in vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da ni podlage za zaključek, da bi organ razpolagal še z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca in mu jih ne bi posredoval. Organ je v pritožbenem postopku jasno pojasnil, katere evidence je pregledal, kako je izvedel iskanje in kakšen je bil rezultat tega iskanja. Prav tako je nedvoumno navedel, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, ne razpolaga.   

(13) Prosilec v pritožbi zatrjuje, da je organ njegovo zahtevo obravnaval preozko in da mu je posredoval zgolj dokumentacijo, ki se nanaša na priključitev malih sončnih elektrarn, ne pa tudi dokumentacije, ki se nanaša na osnovni priklop stanovanjskih objektov na distribucijsko omrežje. Organ je pri iskanju upošteval vse dokumente, ki so bili v njegovem dokumentarnem sistemu evidentirani kot soglasja oziroma odločbe za priključitev individualnih ali večstanovanjskih objektov na distribucijski sistem električne energije v zahtevanem obdobju in na zahtevanem območju. Ker je organ pojasnil, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, ne razpolaga, IP pa ni ugotovil okoliščin, ki bi takšno pojasnilo postavljale pod vprašaj, IP nima podlage za ugotovitev, da organ prosilcu ni omogočil dostopa do vseh obstoječih dokumentov.

(14) Prosilec nadalje navaja, da iz odločbe ni razvidno, katere evidence je organ pregledal in na kakšen način je izvedel iskanje dokumentacije, zaradi česar naj dejansko stanje ne bi bilo popolno ugotovljeno. IP ugotavlja, da je organ v pritožbenem postopku podal podrobna pojasnila glede načina iskanja zahtevane dokumentacije. Pojasnil je, da je iskanje izvedel v svojem dokumentarnem informacijskem sistemu na podlagi podatkov, navedenih v zahtevi prosilca, ter da je na tej podlagi identificiral in posredoval vse dokumente, ki ustrezajo zahtevanim kriterijem. Organ je tudi pojasnil, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi, ne razpolaga. IP zato ocenjuje, da je bilo dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov v pritožbenem postopku zadostno razjasnjeno in da ni podlage za ugotovitev, da organ ni opravil ustreznega pregleda svojih evidenc oziroma dokumentarnega gradiva.

(15) Prosilec ugovarja tudi obsegu anonimizacije in navaja, da je organ neupravičeno prekril podatke o uradnih osebah, ki so vodile upravne postopke, podpisnikih odločb. Meni, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javnih nalog, zato ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

(16) V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih, ki jih določa zakon.           

(17) Poleg splošne uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(18) IP je v nadaljevanju presojal, ali podatki o osebi, ki je vodila postopek, in o osebi, ki je odločbo podpisala po pooblastilu, predstavljajo varovane osebne podatke. Iz obravnavanih dokumentov izhaja, da je posamezno odločbo, ki jo je organ posredoval prosilcu, izdala gospodarska družba ELES, d.o.o., Ljubljana, ki na podlagi 139. člena ZOEE in 42. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) izvaja javno pooblastilo za odločanje v posameznih upravnih zadevah. V uvodu odločbe sta navedeni osebi, zaposleni v družbi Elektro Maribor, d. d., Maribor, ki sta na podlagi pooblastila sodelovali pri izdaji odločbe, pri čemer je ena oseba vodila postopek, druga pa je odločbo podpisala po pooblastilu. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.   

(19) IP ugotavlja, da navedeni osebi nista javna funkcionarja niti javna uslužbenca. Prav tako nista zaposleni pri nosilcu javnega pooblastila, temveč pri gospodarski družbi Elektro Maribor, d. d., Maribor, zato njunih osebnih podatkov ni mogoče šteti za podatke, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem poudarja, da zgolj dejstvo, da določena oseba sodeluje pri izvajanju nalog v okviru javnega pooblastila, samo po sebi še ne predstavlja zadostne pravne podlage za razkritje njenih osebnih podatkov javnosti. IP se strinja z navedbami organa, da je za izvajanje obvezne gospodarske javne službe distribucijski operater dolžan zagotoviti, da pri izdajanju odločb sodelujejo ustrezno usposobljene in strokovno kompetentne osebe. Vendar pa odgovornost za zakonitost, pravilnost in strokovnost izdanih odločb nosi nosilec javnega pooblastila, ne pa posamezne fizične osebe, ki na podlagi pooblastila sodelujejo pri izvedbi postopkov. Presoja zakonitosti in pravilnosti odločanja se zato nanaša na delovanje nosilca javnega pooblastila kot takega, ne pa na razkritje identitete posameznih oseb. Glede na navedeno IP ugotavlja, da podatki o imenu in priimku osebe, ki je vodila postopek, ter osebe, ki je odločbo podpisala po pooblastilu, predstavljajo varovane osebne podatke, za razkritje katerih ni podana pravna podlaga iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (Glej: odločba št. 090-522/2025 z dne 27. 1. 2026). Organ je zato te podatke utemeljeno prekril na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(20) IP je po uradni dolžnosti presojal tudi, ali je v konkretnem primeru podan prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih osebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Institut prevladujočega interesa je treba uporabljati restriktivno in le v izjemnih primerih, ko je interes javnosti za razkritje informacij tako močan, da prevlada nad interesom, zaradi katerega je dostop informacije sicer omejen. Pri tem ni dovolj splošni interes javnosti za seznanitev z delovanjem organa, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje posamezne informacije, ki presega interes posameznega prosilca. V obravnavanem primeru se zahtevani podatki nanašajo na imeni in priimka oseb, ki sta na podlagi pooblastila sodelovali pri izdaji upravne odločbe v okviru izvajanja javnega pooblastila. IP ugotavlja, da prosilec ni navedel okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je razkritje identitete navedenih oseb potrebno zaradi nadzora nad zakonitostjo delovanja organa oziroma zaradi razkritja morebitnih nepravilnosti pri izvrševanju javnega pooblastila. Prav tako iz dokumentacije ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale na nepravilnosti, zaradi katerih ni bilo mogoče zaključiti, da je podan posebej izražen javni interes za razkritje osebnih podatkov navedenih oseb. IP pri tem poudarja, da je javnosti že omogočen nadzor nad delovanjem nosilca javnega pooblastila, saj so dostopni podatki o organu, ki je odločbo izdal, vsebini odločanja ter pravnih podlagah, na katerih temelji odločitev. Razkritje imen in priimkov posameznikov, ki so na podlagi pooblastila sodelovali pri izvedbi postopka, po oceni IP ne bi bistveno prispevalo k večji transparentnosti delovanja nosilca javnega pooblastila niti k učinkovitejšemu nadzoru nad njegovim delom. Dejstvo, da je posameznik sodeloval pri izvrševanju javnega pooblastila, samo po sebi še ne utemeljuje prevladujočega interesa javnosti za razkritje njegovih osebnih podatkov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da bi bili osebni podatki vseh posameznikov, ki na kakršen koli način sodelujejo pri izvajanju javnih nalog ali javnih pooblastil, avtomatično javni, za kar pa ni podlage v ZDIJZ. Ob tehtanju med interesom javnosti za razkritje zahtevanih podatkov in pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti ne prevlada nad varstvom osebnih podatkov. Zato pogoji za uporabo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

(21) Prosilec pa utemeljeno opozarja, da je v zahtevi kot obliko seznanitve določil elektronsko obliko, organ pa mu je dokumentacijo posredoval po pošti z obrazložitvijo, da gre za zajeten obseg dokumentacije.

(22) IP pojasnjuje, da ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti:

1. informacijo, s katero se želi seznaniti,

2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

(23) Nadalje izbiro oblike podrobneje ureja tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 14. člena določa, da če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo (drugi odstavek 14. člena Uredbe). Če prosilec ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z zgoraj citiranim členom ZDIJZ, ima skladno z drugim odstavkom 27. člena istega zakona pravico do pritožbe. Prosilci imajo torej pravico izbrati obliko, v kateri se želijo seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), pri čemer so organi dolžni takšno izbiro upoštevati. V nasprotnem je lahko navedeno razlog za pritožbo (razen v primeru avtorsko zavarovanih pravic tretjih oseb, ko organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled. Izjema so okoljevarstveni podatki).

(24) V obravnavanem primeru je prosilec v zahtevi navedel, da želi informacije prejeti po elektronski poti, medtem, ko mu je organ dokumente posredoval v obliki fotokopij po navadni pošti. Kot že pojasnjeno, iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Enako je izbira oblike urejena v Uredbi. V obravnavanem primeru je bila zahteva prosilca glede oblike, v kateri želi dobiti informacije, nedvoumna, saj je izrecno navedel, da naj mu organ zahtevane informacije posreduje v obliki elektronskega zapisa, na njegov elektronski naslov. IP poudarja, da glede na ZDIJZ in Uredbo organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu posredoval zahtevane informacije, še zlasti, če razpolaga z informacijami v obliki, kot jo opredeli prosilec. V obravnavanem primeru organ ni zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v elektronski obliki, zato je organ povsem neupravičeno ter v nasprotju z ZDIJZ in Uredbo, prosilcu posredoval zahtevane informacije v obliki fotokopij. Takšno stališče izhaja tudi iz upravne prakse IP (odločba IP št. 090-120/2017/33 z dne 19. 2. 2020, odločba IP št. 090-160/2015 z dne 22.11.2015, odločba IP št. 090-67/2010/3 z dne 1. 4. 2010, odločba IP št. 090-423/2024 z dne 17. 12. 2024), kot tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS (sodba opr. št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013).

(25) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno  utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(27) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke