prosilec - Elektro Maribor d.d.

Številka: 090-92/2026/7

Datum: 24. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), drugega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 3. 2026, zoper odločitev Elektra Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 11. 3. 2026, zoper odločitev Elektra Maribor d.d., št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2026, se v delu, ki se nanaša na dokument: mnenje Elektra Maribor, d. d., št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025, delno ugodi in se izpodbijana odločitev v prvi alineji I. točke izreka delno odpravi ter odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki elektronskega zapisa posredovati še naslednje podatke:

-       na str. 2 mnenja Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025, ime in priimek projektanta.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne, in sicer:

-       zoper dokument, naveden v 1. točki izreka te odločbe,

-       zoper dokument z naslovom projektni pogoji Elektro Maribor d. d., št. 1563616 (4001-1219/2025-2) z dne 12. 12. 2025, naveden v drugi alineji I. točke izreka izpodbijane odločitve Elektra Maribor d.d., št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2026, in

-       zoper II. točko izreka izpodbijane odločitve Elektra Maribor d. d., št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2026, glede neobstoja dokumentov,

-       zoper druge pritožbene navedbe prosilca, ki niso zajete v prejšnjih alinejah te točke.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 12. 2025 zahteval, da mu organ posreduje vsa mnenja, izdana v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj, ki se nanašajo na gradnje na parcelah: 

-          33/2 k.o. 638 Krčevina, 

-          33/3 k.o. 638 Krčevina, 

-          36/1 k.o. 638 Krčevina, 

-          36/2 k.o. 638 Krčevina.

Prosilec je zahteval posredovanje dokumentov v elektronski obliki, če dokumenti obstajajo le v fizični obliki, je prosilec zahteval njihovo digitalizacijo oziroma omogočitev vpogleda, skladno z ZDIJZ.

(2) Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločitev, št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V I. točki izreka je organ zahtevi prosilca ugodil in odločil, da se prosilcu posreduje kopije:

-          mnenja pristojnega mnenjedajalca za gradnjo stanovanjske hiše R na nepremičninah pare, št: 36/2 in 47/2, obe k.o. Krčevina;

-          projektnih pogojev pristojnega mnenjedajalca za gradnjo enostanovanjske hiše Vinarje na nepremičninah parc., št.: 33/2, 34/3 in 47/15, vse k.o. Krčevina.

V obrazložitvi je pojasnil, da je v dokumentih, ki se posredujeta prosilcu, prekril podatke, kateri so na podlagi zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov določeni kot varovani osebni podatki.

Nadalje je organ v II. točki izreka odločil, da se v preostalem delu zahteva prosilca zavrne. V razlogih je pojasnil, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, katero je organ izdal v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in se nanaša na nepremičnine, katere je navedel prosilec v svoji zahtevi.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 11. 3. 2026 iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločitvi organa v celoti oporeka. Navaja, da se organ v svojem dokumentu ni opredelil do navedb iz urgence z dne 21. 1. 2026, niti ni navedel: ali razpolaga z drugimi dokumenti, ki so bili podlaga za izdajo mnenj; kateri dokumenti v zvezi z navedenimi parcelami obstajajo in kateri ne, ter ali obstaja dodatna dokumentacija v zvezi z elektro priključitvijo obravnavanih objektov. Meni, da iz obrazložitve dokumenta tako ni mogoče razbrati dejanskega obsega dokumentacije, s katero organ razpolaga, zaradi česar dokumenta ni mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku. Nadalje navaja, da posredovani akt ni določen kot upravna odločba, kar po njegovem mnenju otežuje njegov preizkus. Nadalje prosilec prereka izvedbi delnega dostopa do posredovani dokumentov, saj meni, da so v posredovanih dokumentih neupravičeno prekrita določena imena oseb, za katere ni pravne podlage, saj gre za imena oseb, ki v okviru svojih delovnih nalog sodelujejo pri pripravi mnenj oziroma drugih dokumentov organa. Meni, da podatki o opravljanju javnih nalog praviloma ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Prosilec IP predlaga, da izpodbijani dokument odpravi oziroma spremeni ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 0004-2/2026-9 z dne 13. 3. 2026, skupaj z odločbo ter prilogami k odločbi kot jih je prejel prosilec. Zahteve organ ni priložil.

(5) IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, s pozivom, št. 090-92/2026/2 z dne 23. 3. 2026, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije, na katerega je organ odgovoril z dopisom, št. 0004-2/2026-11 z dne 30. 3. 2026. Z dopisom je IP seznanil prosilca, ki je nanj dne 2. 4. 2026 odgovoril in navedel, da iz odgovora organa še vedno ni jasno razvidno, ali je organ dejansko preverjal obstoj vseh zahtevanih mnenj oziroma drugih listin, katere evidence ali dokumentarne sklope je pri tem preveril, in ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga ali ne. Meni, da organ tudi naknadno ni izkazal, da je v zvezi z njegovo zahtevo pravilno in popolno ugotovil obstoj dokumentacije. Dne 18. 6. 2026 je IP z organom opravil še telefonski razgovor, v povezavi z dopisom organa, št. 0004-2/2026-11 z dne 30. 3. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Uvodoma IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. IP je torej kot pritožbeni organ pristojen odločiti zgolj o pritožbi zoper odločitev (odločbo) organa in je v tej zvezi vezan na zahtevo prosilca. V zvezi z navedenim IP ugotavlja, da organ prosilčeve »urgence« z dne 21. 1. 2026 ni obravnaval kot razširitev zahteve z dne 21. 12. 2025, zato slednja tudi ne more biti predmet pritožbenega postopka. V zahtevi je namreč prosilec zahteval le dostop do vseh »mnenj«, medtem ko v »urgenci« zahteva še soglasja/projektne pogoje ali druge listine ali vso dokumentacijo, v kateri so lahko navedene dodatne parcelne številke, če se dokument nanaša na priključevanje oziroma elektroenergetsko opremljanje objektov na navedenih parcelah. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena.

(8) Nadalje je IP ugotovil, da prosilec v pritožbi zahteva »dodatno dokumentacijo, ki predstavlja podlago za izdajo takih mnenj«. IP dalje ugotavlja, da so predmet presoje IP samo dokumenti, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 21. 12. 2026, ne pa tudi dokumenti, zahtevan v pritožbi z dne 11. 3. 2026. IP je v dosedanji praksi že večkrat zavzel stališče, da se prosilec glede podatkov, ki jih ni zahteval na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevah ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in organ razpolaga tudi z morebitnimi drugimi dokumenti kot s tistimi, ki jih je organ prosilcu že posredoval, sporen pa je tudi obseg delnega dostopa v zvezi z že poslanima dokumentoma prosilcu.

Informacija javnega značaja

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(12) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki in ali organ z njo razpolaga. Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij.

(13) Upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi ter dopisu, št. 0004-2/2026-11 z dne 30. 3. 2026 ter po telefonskem razgovoru z organom z dne 18. 6. 2026, IP ugotavlja:

- da organ na podlagi določila drugega odstavka 110. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE-A, v nadaljevanju EZ-2) določa projektne in druge pogoje pred začetkom izdelave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter dajejo mnenja za načrtovane posege na območju varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom, če investitorji zaprosijo zanje.

- da organ razpolaga z dokumentoma, izdanima v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo gradbenega objekta, in sicer z:

1.     mnenjem Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025, izdano za parc. št. 36/2, 47/2, obe k. o. Krčevina,

2.     projektnimi pogoji Elektro Maribor d. d. št. 1563616 (4001-1219/2025-2) z dne 12. 12. 2025, izdano za parc. št. 33/2, 34/3, 47/15, vse k. o. Krčevina.

- da je organ jasno in prepričljivo pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja obstoja dokumentov, kar je utemeljil:

- v izpodbijani odločbi, v kateri je pojasnil, da je organ kot pristojni mnenjedajalec, na podlagi določil 110. člena EZ-2, v okviru opravljanja nalog in obveznosti obvezne gospodarske službe distribucijskega operaterja električne energije, izdal navedena mnenja in projektne pogoje. Navedena dokumenta sta bila izdana v okviru postopkov pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Organ je navedel, da je pristojen da poda mnenje in izda projektne pogoje, v postopkih pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje, zgolj na podlagi določil EZ-2 in v okviru opravljanja nalog in obveznosti obvezne gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije. Dodatno je organ še pojasnil, da lahko prosilcu posreduje zgolj dokumente, s katerimi razpolaga, ter da v konkretnem primeru razpolaga zgolj z zgoraj navedenima dokumentoma.

- v 4. točki dopisa, št. 0004-2/2026-11 z dne 30. 3. 2026, ko je navedel, da je pristojna služba v organu preverila nepremičnine, ki jih je prosilec navedel v zahtevi. Ob vpogledu na navedene nepremičnine je bilo s strani pristojne službe organa ugotovljeno, da sta za navedene nepremičnine s strani organa, kot pristojnega soglasodajalca oziroma mnenjedajalca, bila izdana zgoraj navedena dokumenta.

- v telefonskem razgovoru z IP dne 18. 6. 2026, v katerem je organ pojasnil, da so v dokumentarnem sistemu organa preverjal vse parcelne številke, ki jih je prosilec navedel v zahtevi, da so v dokumentnem sistemu našli zgolj zgoraj navedena dokumenta, z drugimi dokumenti pa organ ne razpolaga.

(14) IP je ugotovil, da je organ izčrpno preveril obstoj zahtevane dokumentacije. IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da organ razpolaga tudi z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, pa je prosilcu ne želi posredovati. Prav tako prosilec ni navedel konkretnih okoliščin ali dokazov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentacije za nazaj ali k pridobivanju dokumentov od drugih subjektov, če z njimi sami ne razpolagajo. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v II. točki izreka odločbe zavrnil, saj druga dokumentacija pri organu ne obstaja, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, s čimer pa ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Izvedba delnega dostopa

(15) IP je v nadaljevanju v skladu s pritožbeno navedbo prosilca, da so v posredovanih dokumentih neupravičeno prekrita določena imena oseb, katerih delo je povezano z opravljanjem javnih nalog, preveril ustreznost izvedbe delnega dostopa do naslednjih dokumentov, ki jih je prosilec že prejel kot prilogo izpodbijane odločbe:

1.     mnenjem Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025, izdano za parc. št. 36/2, 47/2, obe k. o. Krčevina

2.     projektnimi pogoji Elektro Maribor d. d. št. 1563616 (4001-1219/2025-2) z dne 12. 12. 2025, izdano za parc. št. 33/2, 34/3, 47/15, vse k. o. Krčevina.

(16) Z vpogledom v naštete dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke, in sicer: imena in priimke ter naslove investitorjev, pooblaščencev, projektantov, ter imena, priimke, nazive, podpise oseb, ki so vodile  postopek, oziroma izdale predmetne dokumente, imena, priimke in podpise odgovornih oseb ter ime in priimek ter naslov osebe, ki se ji je dokument poslal. Vsi ti podatki ustrezajo definiciji osebnega podatka po določilu člena 4, pododstavka Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov).

(17) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(18) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti v postopkih po ZDIJZ) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(19) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(20) Upoštevaje navedeno je IP ugotovil:

- da so v dokumentih mnenje Elektra Maribor, d. d., št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025 in projektnih pogojih Elektro Maribor d. d., št. 1563616 (4001-1219/2025-2) z dne 12. 12. 2025, varovani osebni podatki: imena, priimki, nazivi in podpisi oseb, ki so vodile postopek ter ime in priimek in podpis odgovorne osebe mnenjedajalca na dokumentih, saj te osebe niso javni uslužbenci, ker gre za zaposlene v javnih podjetjih (Elektro Maribor, d. d.) in pravna podlaga za njihovo razkritje ne obstaja. Zato je glede teh podatkov v navedenih dokumentih pravilna ugotovitev organa, da se slednje podatke prekrije. IP je glede odgovorne osebe mnenjedajalca, direktorja enote še dodatno ugotovil, da ne gre za osebo, ki bi bila zakoniti zastopniki tega javnega podjetja in zato njegov ime in priimek ni objavljen v  Poslovnem register Slovenije, ki ga vodi AJPES. Ti podatki tako niso javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.

- IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov (imen, priimkov, naslovov) investitorjev in njihovega pooblaščenca, saj gre za osebne podatke zasebnih fizičnih oseb, zato je odločitev organa glede varovanja teh podatkov utemeljena in se dostop prosilcu do teh podatkov ne dovoli.

- Niso varovani podatki o imenu, priimku in izobrazbi projektanta (1. točka izreka odločbe). V skladu s petim odstavkom 14. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) namreč projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona. V nadaljevanju GZ-1 določa tudi, da projektant v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne, določa pa tudi, da se v projektni dokumentaciji navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije (6. odstavek 39. člena). Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave (7. odstavek 39. člena GZ-1). Ti podatki so sicer vneseni v obrazce, katerih vsebino določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentacije ter obrazcih pri graditvi objektov (v nadaljevanju: Pravilnik). Poleg tega IP ugotavlja še, da Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirska zbornica Slovenije vodita imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZAID) so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju.

- Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bil naslov prebivališča projektanta (arhitekta) javen podatek. IP je nadalje ugotovil, da ima projektant v konkretnem primeru status samozaposlenega v kulturi, ki ga pridobi z vpisom v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo, hkrati pa je za vpis potrebno oddati tudi obrazec za vpis v Poslovni register Slovenije. To pomeni, da je:

-       evidentiran v razvidu samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo,

-       in kot fizična oseba, ki opravljajo dejavnost, vpisan tudi v PRS pri AJPES.

IP je že zavzel stališče, da samozaposleni v kulturi predstavljajo enote poslovnega registra[1] in da so določeni podatki o njih javno dostopni prek AJPES, ker gre za podatke poslovnega subjekta, vendar pa je IP ugotovil, da podatek o naslovu projektanta, samozaposlenega v kulturi, ni javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije, ki ga vodi AJPES, zato ta podatek ni javen in je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je treba dostop do zahtevanega podatka prosilcu zavrniti.

(21) Glede dokumenta mnenje Elektra Maribor, d. d., št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025 je IP ugotovil, da je treba prosilcu omogočil delni dostop na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Glede dokumenta projektni pogoji Elektro Maribor d. d., št. 1563616 (4001-1219/2025-2) z dne 12. 12. 2025 je IP ugotovil, da je organ pravilno uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v povezavi z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba), ko je iz dokumenta izločil dele, ki vsebujejo varovane osebne podatke, saj za razkritje le-teh ni podana pravna podlaga.

Akt ni opredeljen kot odločba

(22) Glede pritožbene navedbe, da izpodbijani akt ni opredeljen kot odločba, kar naj bi dodatno oteževalo njegov preizkus v pritožbenem postopku, je IP ugotovil, da 210. člen ZUP in nadaljnji (do 218.a člena ZUP) urejajo sestavne dele odločbe. Dejstvo, da je organ odločil z dokumentom, ki ni poimenovan kot »odločba« (torej naziv dokumenta), samo po sebi ne vpliva na zakonitost oziroma preizkusljivost akta. Za opredelitev akta kot upravne odločbe je bistvena njegova vsebina in ne njegov naslov. Iz dokumenta nedvoumno izhaja, da je organ odločil o zahtevi prosilca, pri čemer vsebuje izrek odločitve, obrazložitev razlogov za odločitev ter pouk o pravnem sredstvu oziroma druge bistvene elemente, na podlagi katerih se lahko stranka seznani z razlogi odločitve in zoper njo uveljavlja pravna sredstva. Tudi, če uvod ne vsebuje izrecne navedbe vseh materialnopravnih podlag, to samo po sebi ne pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti. Preizkusljivost upravnega akta je odvisna predvsem od tega, ali so iz izreka in obrazložitve razvidni predmet odločanja, dejansko stanje, uporabljena pravna pravila in razlogi, na katerih temelji odločitev. V konkretnem primeru je iz vsebine akta jasno razvidno, da je organ odločal o zahtevi po ZDIJZ, zato odsotnost izrecne navedbe tega zakona v uvodu ni vplivala na možnost prosilca, da razume razloge odločitve in jo učinkovito izpodbija. Pritožba prosilca zato v tem delu ni utemeljena.

Očitna pisna pomota v uvodu, izreku in obrazložitvi

(23) IP je ugotovil, da je v izpodbijani odločbi organ napravil tipkopisno napako v uvodu, izreku in obrazložitvi, pri navedbi parcelnih številk pomotoma dvakrat navedel parc. št. 33/2, k.o. Krčevina, kar je pojasnil v dopisu, št. 0004-2/2026-11 z dne 30. 3. 2026. IP je ugotovil, da gre za očitno pomoto pri zapisu parcelne številke, ki se je ponovila v več delih upravnega akta. Slednje je organ potrdil IP tudi na podlagi telefonskega preverjanja dne 18. 6. 2026. Iz celotnega upravnega spisa nedvoumno izhaja, da je organ vsebinsko obravnaval obe parceli in glede obeh opravil poizvedbe o obstoju zahtevanih dokumentov. Zato IP ugotavlja, da gre pri ponovitvi navedbe parc. št. 33/2, k.o. Krčevina v uvodu, izreku in obrazložitvi za očitno pisno pomoto pri zapisu parcelne številke.

(24) Navedena pomota ni vplivala na ugotovitev dejanskega stanja (ne gre za napačno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), niti ni vplivala na pravice oziroma pravne koristi prosilca. Iz spisa namreč izhaja, da organ z drugimi dokumenti kot s tistima, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, zato bi bila vsebinska odločitev organa tudi v primeru pravilnega zapisa parcelne številke v uvodu, izreku in obrazložitvi, enaka.

(25) IP zato ugotavlja, da navedena pisna pomota ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere odločbe ne bi bilo mogoče preizkusiti (bistvene kršitve pravil postopka), niti ne predstavlja kršitve pravil postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost ali pravilnost odločitve. Odprava izpodbijane odločbe zgolj zaradi odprave navedene očitne pomote ne bi mogla privesti do drugačne vsebinske odločitve v zadevi in zato ne bi prispevala k učinkovitejšemu varstvu pravic prosilca.

(26) Odprava izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu prve stopnje zgolj zaradi odprave očitne pisne pomote v zapisu parcelne številke bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, saj bi povzročila ponovni postopek, ne da bi to lahko vplivalo na drugačno odločitev v zadevi ali na pravni položaj prosilca. Pritožba prosilca zato v tem delu ni utemeljena.

Sklepno

(27) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca glede dokumenta mnenje Elektra Maribor, d. d., št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025 delno ugodil, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP in prosilcu omogočil delni dostop na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. IP je sicer ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji storjene določene pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene, zato niso vplivale na zakonitost ali pravilnost odločitve organa. V skladu z navedenim je v preostalem delu IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(28) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(29) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

  Informacijski pooblaščenec: 

  mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.       

  namestnica pooblaščenke

[1] https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/objava-podatkov-o-samozaposlenih-v-kulturi