prosilec - Elektro Gorenjska d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do prilog k pogodbi v zvezi z evidenčnim naročilom izgradnje ograje in drsnih vrat na deponiji. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da se zahtevana dokumentacija ne nanaša na izvajanje javne službe, ki je v pristojnosti organa, zato ne izpolnjuje pogojev po 1. členu ZDIJZ. IP je poudaril, da je javna služba dejavnost, ki se vselej izvaja v javnem interesu in je natančno regulirana, bodisi z zakonom ali odlokom, če gre za javno službo lokalnega značaja. V konkretnem primeru je jasno določeno, kaj sodi v izvajanje javne službe in izgradnje panelne ograje in drsnih vrat na deponiji drogov nedvomno ne sodi zraven. Prosilec ni izkazal, da bi bil organ za potrebe izvajanja javne službe zavezan k točno določeni izvedbi panelne ograje in vrat na deponiji drogov. Povedano drugače, organ kot pogodbeni izvajalec storitve, ni javnopravno reguliran pri upravljanju s svojim premoženjem (s skladiščem), z vidika, kakšno ograjo oziroma vrata bo postavil na deponiji, če jih sploh bo, zato IP ni mogel slediti prosilcu, da zahtevana dokumentacija spada v izvajanje javne službe organa, posledično je bila pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.  IP je v nadaljevanju presojal, ali je organ pravilno odločil, da zahtevana dokumentacija ne sodi niti med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ in ugotovil, da dokumenti, ki so predmet presoje,  že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla za naročilo blaga (pravni posel namreč predstavlja Pogodba št. POV23-042, ki je bila sklenjena v povezavi s ponudbo in ponudbenim predračunom in je bila že posredovana prosilcu, op. IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-84/2024/7

Datum: 4. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 1. 2024, (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 16. 1. 2024, brez številke, Elektro Gorenjske d.d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 30. 1. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 12. 2023 zahteval, da mu organ posreduje priloge, ki se nanašajo na Pogodbo št. POV23-042 (posredovano prosilcu v elektronski obliki dne 29.11. 2023), in sicer: s strani izvajalca izpolnjen obrazec Ponudbe z dne 18.10.2023, ponudbeni predračun 18.10.2023, celotna ponudba izvajalca z dne 15.12.2023, pisni sporazum, dostop do originalnega, izvornega, nespremenjenega elektronskega sporočila (»elektronskokopijo slednjega priložite kot prilogo vašemu e-sporočilu, ki bo odgovor na naše e-sporočilo v formatu datoteke ".eml" ali ".msg"«) in navedbo točne lokacije (naslov ali GPS/geografske koordinate) objekta.

Organ je z odločbo z dne 16. 1. 2024, brez številke, zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in nadalje navedel, da v skladu z registrom zavezancev po ZDIJZ (AJPES) kot pravna oseba zasebnega prava sodi med zavezance po 1.a členu ZDIJZ (zavezani poslovni  subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ter kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila sodi tudi med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Organ je poudaril, da je njegova osnovna dejavnost zagotavljanje distribucije električne energije končnim uporabnikom, pri čemer gre za regulirano dejavnost, ki jo izvaja v okviru pogodbe z družbo SODO (od meseca oktobra 2023 ELES d.o.o.), ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti. V skladu s pogodbo družba ELEKTRO GORENJSKA, d.d. družbi SODO (od meseca oktobra 2023 ELES d.o.o.) daje v najem elektroenergetsko infrastrukturo ter opravlja pogodbeno dogovorjene storitve, ki jih na splošno lahko razvrsti v naslednje skupine:

-      vzdrževanje primarne elektroenergetske infrastrukture (EEI),

-      organiziranje in izvajanje dežurne službe,

-      vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja,

-      načrtovanje razvoja omrežja,

-      priprave in vodenje investicij v EEI,

-      spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo,

-      izvajanje merjenja električne energije,

-      izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika,

-      priključevanje uporabnikov,

-      zagotavljanje podatkov za pokrivanje izgub električne energije v distribucijskem omrežju in oskrbe SODO (od meseca oktobra 2023 ELES d.o.o.),

-      druge storitve za uporabnika¹.

Glede na navedeno izhaja, da v primeru presoje zahteve za vpogled evidenčnega naročila št. POV23- 042, Izgradnja panelne ograje in drsnih vrat na deponiji drogov v Radovljici, organ ne sodi med zavezance po 1. členu ZDIJZ, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na osnovno dejavnost oz. delovno področje organa. Organ je zato zahtevo preučil kot zavezanec po 1.a členu in ugotovil, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Prosilčeva zahteva se nanaša na podatek, ki je na podlagi internega akta organa (Organizacijska in tehnična določila ravnanja s podatki z dne 25. 5. 2018), opredeljen kot poslovna skrivnost. Slednji med drugim določa, da se kot poslovna skrivnost štejejo podatki in informacije, ki jih pooblaščene osebe niso odobrile za javno objavo in se nanašajo med drugim na tržni položaj in aktivnosti družbe, predvsem na kupce in dobavitelje, dobavne oz. prodajne pogodbe in osnutke teh pogodb (3. točka in 2. alineja te točke). Ker se zahteva nanaša na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, na podlagi katere je bila z izbranim ponudnikom sklenjena pogodba o izgradnji ograje in drsnih vrat, in gre torej za podatek in informacijo, ki po internem aktu organa predstavlja poslovno skrivnost, je organ odločil, da se prosilcu zahtevani podatki v zahtevanem obsegu ne posredujejo. Prav tako organ prosilcu ni posredoval ponudbenega predračuna s ponudbenimi cenami, ker ne gre za informacijo javnega značaja. Organ meni, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov škodoval svojim poslovnim interesom in konkurenčni sposobnosti, zato imajo zahtevani podatki določeno tržno vrednost (podobno tudi IP v odločbi št. 0902-11/2019 s 14. 1. 2020) in je treba dostop zavrniti. Organ je navedel, da se kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zaveda, da mora delovati transparentno, vendar v okviru zakonskih določb. Po oceni organa zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, obenem pa ne gre za druge podatke, na podlagi katerih bi obstajala dolžnost posedovanja zahtevanih podatkov, kot npr. podatek o porabi javnih sredstev ali podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije (3. odstavek 6. člena ZDIJZ). Prav tako ponudbena dokumentacija ni bila predložena v postopku oddaje javnega naročila po ZJN-3, ampak na podlagi izvedenega (»evidenčnega«) postopka oddaje ponudbe (Povabilo k oddaji ponudbe po internem Pravilniku o postopku naročanja v ELEKTRU GORENJSKA, d.d.). Gre za ti. evidenčno naročilo, pri katerem je ocenjena vrednost nižja od mejne vrednosti za uporabo ZJN-3. Organ se je nadalje opredelil do prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in slednje utemeljil s sklicevanjem na prakso IP, in sicer odločbo št. 0902-2/2016 z dne 19. 5. 20216, v kateri je navedeno, da podatek o ceni na enoto (kar je razvidno iz ponudbenega predračuna) ne predstavlja osnovnega podatka o sklenjenem poslu in da zato ne gre za informacijo javnega značaja, do katere se dostop dovoli po 6a. členu ZDIJZ. Organ je prosilcu posredoval pogodbo št. POV23-042, iz katere je razvidna pogodbena vrednost, ki predstavlja osnovni podatek o sklenjenem poslu in je javen. Preostali zahtevani podatki in dokumentacija pa niso informacija javnega značaja, saj so bodisi opredeljeni kot poslovna skrivnost, bodisi ne gre za podatek, ki bi pomenil informacijo javnega značaja (ponudbeni predračun, ki vsebuje cene na enoto, imena artiklov, idr.), zato organ zahtevo zavrača. Organ je še dodal, da je kot gospodarski subjekt dolžan ravnati tudi s skrbnostjo dobrega gospodarja. V obligacijskem razmerju z izbranim ponudnikom je namreč, pri izpolnjevanju svoje obveznosti, dolžan ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij. Meni, da bi razkritje zahtevanih podatkov v celoti lahko huje škodovalo konkurenčnemu položaju na trgu obema udeležencema obligacijskega razmerja. Z razkritjem podatkov o doseženih pogojih in cenah bi se organu kot kupcu (tudi naročniku in zavezancu) lahko poslabšal pogajalski položaj za nabavo storitev. Na podlagi izvedenih pogajanj je lahko dosegel ugodnejše pogoje. Prav tako bi škoda nastala izvajalcu (izbranemu ponudniku), ki je oddal najugodnejšo ponudbo, z razkritjem cen pa bi se lahko poslabšal njegov konkurenčni položaj. Zato organ meni, da zahtevanih informacij ni dolžan v celoti razkriti.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo organa vložil pritožbo z dne 30. 1. 2024. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in se mu omogoči dostop do zahtevane dokumentacije. Prosilec je povzel postopek z zahtevo ter navedel, da se zahtevana dokumentacija nanaša na izvajanje obvezne gospodarske javne službe, to je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Po mnenju prosilca se deponije drogov in na deponiji postavljene ograje, kakor tudi ostala pripadajoča infrastruktura, gradijo zaradi potreb distribucijskega omrežja in torej spadajo v okvir javne službe. Sistemski operater igra osrednjo vlogo v elektroenergetskem sistemu, saj je odgovoren za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje celotnega sistema. Da lahko kakovostno opravi to nalogo, mora skrbeti tudi za razvoj in vzdrževanje prenosnega omrežja. Vse investicije v deponije demontiranih elektro drogov spadajo pod del opravljanja javne službe, saj se na deponije odlagajo drogovi, ki jih je zavezanec menjal v sklopu svoje naloge vzdrževanja prenosnega omrežja. Prosilec meni, da je organ v konkretnem primeru zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, torej dokumentov v zvezi z izvedbo javnega naročila postavitev ograje na deponiji drogov, ker to spada v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa in zato predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Prosilec se nadalje ne strinja s trditvijo organa, da zahtevane informacije predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, saj organ tega ni izkazal. Prosilec meni, da ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, katero storitev in za kakšno ceno je določen subjekt dolžan izvesti  na podlagi takšne pogodbe. Javnost mora imeti možnost preveriti, ali je izbrana ponudba zadostila vsem pogojem in merilom naročnika. Prav tako je prosilec na stališču, da gre za porabo javnih sredstev in da je podan javni interes.

Organ je pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu , ki je odgovoril z dopisom z dne 23. 2. 2024, da je pritožba neutemeljena, odločitev organa pa pravilna in zakonita. Vztraja, da je bila prosilcu posredovana pogodba št. POV23-042, iz katere je razvidna pogodbena vrednost, ki je javen podatek, preostali podatki pa niso informacija javnega značaja. Vztraja, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, razkritje zahtevanih podatkov bi torej stranskemu udeležencu huje škodovalo, saj bi se poslabšal njegov konkurenčni položaj.

Organ je z dopisom z dne 5. 3. 2024, št. ŠS/3040149 posredoval IP pritožbo prosilca skupaj s celotno dokumentacijo. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

IP je z dopisom z dne 22. 3. 2024, št. 090-84/2024/3 posredoval vlogo stranskega udeleženca v seznanitev oz. v morebitni odgovor prosilcu, ki pa se v danem roku ni odzval.  

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja tako na podlagi 1. člena ZDIJZ, kot izvajalec javne službe, prav tako pa tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanja javne službe ter podredno, ali ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ.

Organ kot izvajalec javne službe

Z vpogledom v register zavezancev po ZDIJZ, ki ga vodi AJPES, IP ugotavlja, da je organ izvajalec javne službe na podlagi Odloka Občine Tržič o načinu izvajanja gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso v podružnično šolo Lom pod Storžičem (Uradni list RS, št. 43/08). Poleg tega je organ navedel, da izvaja tudi dejavnost distribucije električne energije končnim uporabnikom, ki obsega naloge (storitve) gospodarske javne službe distribucijski operater, po pogodbi z družbo SODO (od oktobra 2023 ELES), ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Organ je v obrazložitev izpodbijane odločbe tudi izrecno navedel, katere so te storitve (povzete zgoraj), slednje pa izhaja tudi iz letnega poročila organa za leto 2022 (stran 30), ki je dostopno na spletni strani AJPES. V povezavi s 1. členom ZDIJZ je torej organ zavezan izključno v okviru opravljanja nalog, ki so javnopravno regulirane[1], torej določene z odlokom oziroma s pogodbo z družbo SODO (ELES).

V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije v zvezi z evidenčnim naročilom »Izgradnje panelne ograje in drsnih vrat na deponiji drogov v Radovljici«, in sicer priloge, ki se nanašajo na Pogodbo št. POV23-042. Organ je odločil, da zahtevane informacije ne sodijo v okvir delovnega področja iz 1. člena ZDIJZ, po katerem je organ zavezan, s čimer se IP strinja. Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je storitev izgradnje panelne ograje in drsnih vrat vezana na skladišče organa, kar pa nima nobene povezave s storitvijo izvajanja javne službe, ki je v domeni organa. Prosilec zatrjuje, da se »deponije drogov in na deponiji postavljene ograje, kakor tudi ostala pripadajoča infrastruktura gradijo zaradi potreb distribucijskega omrežja« kar morda drži, vendar pa slednje ne pomeni, da izgradnja vrat in ograje takšne deponije oziroma odlagališča, sodi med izvajanje javne službe, kot zmotno navaja prosilec. Za tako široko razlago pojma javne službe prosilec nima pravne podlage. Javna služba je dejavnost, ki se vselej izvaja v javnem interesu in je natančno regulirana, bodisi z zakonom ali odlokom, če gre za javno službo lokalnega značaja. V konkretnem primeru je jasno določeno, kaj sodi v izvajanje javne službe in izgradnje panelne ograje in drsnih vrat na deponiji drogov nedvomno ne sodi zraven. IP se sicer strinja, da je treba v okvir javne službe vključiti tudi dejavnost, ki kakor koli vpliva na izvajanje javne službe, vendar pa tudi tega ni mogoče pripisati storitvi izgradnje panelne ograje in drsnih vrat, saj ni izkazano, da bi ta storitev kakor koli vplivala na samo storitev dejavnosti distribucije električne energije končnim uporabnikom. Trditev prosilca, da je organ »odgovoren za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje celotnega sistema… ter  »da se na deponije odlagajo drogovi, ki jih je organ menjal v sklopu svoje naloge vzdrževanja prenosnega omrežja«, ne pomeni, niti ne dokazuje, da bi bil organ za potrebe izvajanja javne službe zavezan k točno določeni izvedbi panelne ograje in vrat na deponiji drogov. Povedano drugače, organ kot pogodbeni izvajalec storitve, ni javnopravno reguliran pri upravljanju s svojim premoženjem (s skladiščem), z vidika, kakšno ograjo oziroma vrata bo postavil na deponiji, če jih sploh bo, zato IP ne more slediti prosilcu, da zahtevana dokumentacija spada v izvajanje javne službe organa, posledično pa je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

Organ se je pri pridobivanju ponudb za izgradnjo panelne ograje in drsnih vrat na deponiji drogov odločil za evidenčno naročilo, vendar tudi, če bi šlo za postopek po ZJN-3, to ne bi pomenilo, da bi bil organ v tem delu zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Gre namreč za povsem različna postopka, ki drug na drugega ne vplivata, zato tudi morebitna zavezanost po ZJN-3 ne pomeni avtomatične zavezanosti po ZDIJZ.

Organ kot oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava

Glede na to, da je organ zavezan po ZDIJZ tudi kot oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je IP v nadaljevanju presojal, ali je organ pravilno odločil, da zahtevana dokumentacija ne sodi niti med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ.

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, in sicer: »s strani izvajalca izpolnjen obrazec Ponudbe z dne 18.10.2023, ponudbeni predračun 18. 10. 2023, celotna ponudba izvajalca z dne 15.12.2023, pisni sporazum, dostop do originalnega, izvornega, nespremenjenega elektronskega sporočila (»elektronskokopijo slednjega priložite kot prilogo e-sporočilu organa, ki bo odgovor na e-sporočilo prosilca v formatu datoteke ".eml" ali ".msg"«) in navedbo točne lokacije (naslov ali GPS/geografske koordinate) objekta«, že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla za naročilo blaga (pravni posel namreč predstavlja Pogodba št. POV23-042, ki je bila sklenjena v povezavi s ponudbo in ponudbenim predračunom in je bila že posredovana prosilcu, op. IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Skladno z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo, ki je neposredno povezana s sklenjenim pravnim poslom, tj. pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in bi jo bilo mogoče razkriti kot informacijo javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, vendar le, če bi bil za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes. IP ob pregledu dokumentacije ni našel nobene okoliščine, ki bi nakazovala na to, da je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoči javni interes. Iz prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi, v konkretnem primeru pa te okoliščine niso podane. Prosilec se je sicer skliceval na javni interes, vendar zgolj na splošno, brez konkretnih argumentov, zato IP zatrjevanju prosilca ni mogel slediti. Pri izvedbi testa interesa javnosti v obravnavani zadevi je bilo namreč ključno vprašanje, ali in kako bi razkritje zahtevanih informacij pripomoglo k širši informiranosti javnosti in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot to omogočajo že javno dostopni podatki. Prosilec teh okoliščin ni pojasnil, zaznal pa jih ni niti IP. Organ je ob tem prosilcu že omogočil delni dostop do Pogodbe št. POV23-042, ki izkazuje sklenjen pravni posel, s čimer je bilo javnosti omogočeno, da se seznani z informacijami, ki so po zakonu javne (prvi odstavek 4.a člena ZDIJZ) in na pogodbeni odnos organa z družbo  

Glede na to, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja po prvem ali drugem odstavku 4.a členu ZDIJZ, saj zahtevane informacije ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 6.a člena ZDIJZ, ki kot absolutno javne informacije določa tudi pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil. Ponudbeni predračun z dne 18. 10. 2023 izbranega ponudnika z navedbami cen na enoto ne predstavlja osnovnih informacij o sklenjenem pravnem poslu oz. izdatku zavezanca, zato ne gre za absolutno javno informacijo javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ.

Zaključek

Ker zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP ni spuščal v presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so pri presoji dostopa do informacij javnega značaja sicer pomembna za odločitev. Tako ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr.  poslovna skrivnost, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007