prosilec - Elektro Celje d.d.

Številka: 090-315/2026/2

Datum: 18. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 7. 2026, zoper odločbo Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje (v nadaljevanju organ) št. 4080-15-4052/2026-2 z dne 18. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 3. 7. 2026, zoper odločbo Elektro Celje, d. d. št. 4080-15-4052/2026-2 z dne 18. 6. 2026, se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilka je dne 1. 6. 2026 zahtevala, da ji organ v elektronski obliki ali kot fotokopije pošlje:

1. podatek o tem, ali je v obdobju zadnjih treh let pred vložitvijo zahteve podal soglasje za priključitev na distribucijsko elektroenergetsko omrežje (oz. je priključitev izvedel) drugim investitorjem, v primerih, ko:

- je bilo zgrajenih več rastlinjakov (CC-SI 12714), v katerih strešno kritino predstavljajo fotonapetostni paneli,

- so rastlinjaki funkcionalno povezani v eno tehnično-tehnološko celoto,

- so fotonapetostne naprave po naravi gradbeno-inženirskega objekta razvrščene v CC-SI 23021 (oziroma sorodno klasifikacijo elektrarn in energetskih objektov),

- za gradbeno-inženirski objekt sončne elektrarne ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

2. podatek o tem, katerim investitorjem (firma oz. ime in priimek, če gre za fizične osebe, lahko zavezanec ime in priimek anonimizira), pri čemer prosilec zahteva podatke o lokaciji investicije in zaporedno številko zadeve) je organ ob okoliščinah iz prejšnje točke podal soglasje za priključitev oziroma zanje izvedel priključitev.

3. vsa izdana soglasja za priključitev (in spremni dokumenti: vlog za izdajo soglasja, projektna dokumentacija, pogodba o priključitvi, odločba o priključitvi) za primere iz 1. točke, izdane v obdobju zadnjih treh let pred vložitvijo te zahteve.

(2)           Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 4080-15-4052/2026-2 z dne 18. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ je preveril, ali z zahtevano informacijo razpolaga v okviru obstoječih evidenc, registrov, posameznih zadev in drugega dokumentarnega gradiva, ki ga vodi oz. hrani v okviru svojega delovnega področja in ugotovil, da ne vodi ločene evidence postopkov za izdajo soglasij za priključitev sončnih elektrarn glede na kriterij, ali so paneli nameščeni na rastlinjakih. Ugotovil je tudi, da zahtevani podatek ni vsebovan v enem samem že obstoječem dokumentu, iz katerega bi ga bilo mogoče neposredno izločiti. Za pripravo odgovora bi moral organ pregledati več posameznih spisov oziroma vlog ter iz njihove vsebine šele naknadno oblikovati zbirni pregled, tak pregled pri organu v času odločanja o zahtevi ne obstaja kot samostojen dokument ali kot del obstoječe evidence.

(3)            Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 3. 7. 2026 vložila pritožbo in zatrjevala, da odločbe ni mogoče preizkusiti, ker se organ ni opredelil do celotnega predmeta zahteve. Po prepričanju prosilke je izpolnjen kriterij materializirane oblike. Organ obstoja dokumentov ne zanika, vprašanje je torej le, ali jih je organ pripravljen poiskati in odbrati, to pa je redna vsebina vsakega postopka po ZDIJZ in ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta. Odbiranje dokumentov po vsebinskem kriteriju, ki ga je opredelil prosilec, ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, temveč iskanje obstoječih dokumentov po dokumentarnem gradivu organa. Enako je IP odločil tudi v zadevi 090-118/2012/15 z dne 1. 8. 2012. Priklic podatkov iz obstoječih evidenc ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, prav tako zakonski razlog za zavrnitev ne more biti obseg potrebnega dela.

(4)           Dne 13. 7. 2026 je organ pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je dodatno pojasnil, da za obdobje zadnjih treh let, na področju soglasij za priključitev na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, razpolaga s približno 21400 zadevami oziroma dokumentarnimi enotami, v katerih bi se lahko nahajali dokumenti, ki jih prosilka zahteva. Dokumenti niso vodeni v samostojni evidenci niti niso označeni z metapodatki, ki bi omogočali njihov neposredni priklic po kriterijih iz zahteve. Organ je pojasnil, da informacijski sistem za vodenje zadev in dokumentarnega gradiva, omogoča iskanje in filtriranje izključno na podlagi vnaprej določenih, strukturiranih evidenčnih metapodatkov, pri čemer je organ vse osnovne iskalne parametre tudi podrobno povzel. Pojasnil je, da je iz sistemskih parametrov mogoče pridobiti tudi podatek o načinu namestitve fotonapetostnih modulov, pri čemer pa sta na voljo zgolj dve vnaprej definirani vrednosti, in sicer »na objekt« in »na zemljišču«. Ključna omejitev sistema je, da ne podpira iskanja po nestrukturirani vsebini samih listin znotraj spisa. Informacijski sistem ne omogoča vsebinskega preiskovanja ali filtriranja po specifičnih podatkih, ki se nahajajo neposredno v dokumentih. Prav tako iskanje ni mogoče po kompleksnejših kombinacijah vseh vsebinskih kriterijev. Zaradi tehnične zasnove in omejitev sistema iz njega ni mogoče generirati avtomatiziranega izpisa dokumentov, ki bi ustrezal specifičnim zahtevam prosilke. Da bi organ ugotovil, kateri konkretni dokumenti sodijo v okvir zahteve, bi moral ročno odpreti in vsebinsko pregledati vsako posamezno zadevo in preveriti, ali vsebuje katerega od zahtevanih dokumentov, te dokumente med seboj ločiti po vrstah in jih nato dodatno izločiti glede na kriterije iz zahteve. Takšno ravnanje ne pomeni priklica že obstoječe informacije iz evidence, temveč ustvarjanje novega rezultata z ročno analizo in razvrščanjem dokumentacije, česar organ ni dolžan storiti. Organ je sledil tudi praksi IP, pri čemer se je skliceval na odločbe IP št. 090-261/2021 z dne 5. 10. 2021 in odločbo IP št. 090-92/2020 z dne 30. 6. 2020, 090-312/2021 z dne 29. 11. 2021, 090-115/2024 z dne 18. 4. 2024 in drugih.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(6) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma zahtevano zbirko podatkov, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

(7) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t. i. »surove« informacije. Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.

(9) Upoštevaje navedeno in prakso IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, št. 090-130/2016, št. 090-212/2016, št. 090-106/2017, št. 090-301/2017, št. 090-54/2018, št. 090-71/2018, št. 090-29/2019, št. 090-138/2019 idr.) je potrebno pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, upoštevati relativiziran pristop. To pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:

- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še

- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

(10) V obravnavani zadevi je tako mogoče ugotoviti, da organ ne vodi evidence na način, da bi bil z enostavnim postopkom mogoč priklic zahtevanih podatkov iz računalniškega sistema na podlagi kriterijev prosilke. Ob tem IP navaja kriterije prosilke:

- izdana soglasja za priključitev na distribucijsko elektroenergetsko omrežje,

- obdobje od 1. 6. 2023 - 31. 5. 2026

- je bilo zgrajenih več rastlinjakov (CC-SI 12714), v katerih strešno kritino predstavljajo fotonapetostni paneli,

- so rastlinjaki funkcionalno povezani v eno tehnično-tehnološko celoto,

- so fotonapetostne naprave po naravi gradbeno-inženirskega objekta razvrščene v CC-SI 23021 (oziroma sorodno klasifikacijo elektrarn in energetskih objektov),

- za gradbeno-inženirski objekt sončne elektrarne ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, idr.

(11) IP je tako sledil navedbam organa, da zahtevane informacije ne more neposredno pridobiti brez dodatne vsebinske obdelave, ker dokumentarnega sistema ne vodi po kriterijih, ki jih je določila prosilka. Organ je dodatno pojasnil, da za obdobje zadnjih treh let na področju soglasij za priključitev na distribucijsko elektroenergetsko omrežje razpolaga s približno 21400 zadevami, v kateri bi se lahko nahajali zahtevani dokumenti, vendar te ne vodi v samostojno evidenci. Navedel je tudi 83 osnovnih iskalnih parametrov, po katerih lahko po dokumentaciji išče in filtrira zadetke, pojasnil pa je tudi, da lahko iz sistemskih podatkov pridobi tudi podatek o načinu namestitve fotonapetostnih modulov, pri čemer sta na voljo dve vnaprej definirani vrednosti »na objekt« ali »na zemljišču«. Iz obsežne in prepričljive obrazložitve izhaja, da sistem ne podpira iskanja po nestrukturirani vsebini znotraj samih listin in ne omogoča vsebinskega filtriranja po specifičnih podatkih, da bi organ ugotovil, kateri so konkretni dokumenti, ki jih prosilka zahteva, bi moral ročno odpreti in vsebinsko pregledati vse zadeve, preveriti ali vsebujejo katerega od zahtevanih dokumentov, in te med seboj ločiti in razvrstiti glede na podane kriterije. Organ torej z zbirko podatkov, ki jo zahteva prosilka, ne razpolaga in bi jo moral šele ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 79/2009-10. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti. Tudi v obravnavanem primeru IP ni znana pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo zbirke podatkov po kriterijih prosilke, prav tako pa IP nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco podatkov s podatki po kriterijih prosilke. Zgolj dejstvo, da informacijski sistem, s katerim operira organ, ne omogoča boljše iskalne zmogljivosti, pa še ne nalaga organu obveznosti, da tak sistem za potrebe odločanja po ZDIJZ tudi vzpostavi.

(12) IP pa je nadalje ugotovil tudi, da bi moral organ za izpolnitev predmetne zahteve ročno pregledati konkretne zadeve, ki jih je po navedbah organa nekaj tisoč, in pri vsaki posamezni zadevi opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov po vsebinskih kriterijih prosilke. Takšno zbiranje in vsebinsko analiziranje zahtevanih informacij bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva.

(13) IP tako nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa. Prosilka namreč zahteva točno določene podatke, zbrane po kriterijih prosilke, ki jih pa organ na navedeni način ne beleži. Da bi organ zbral zahtevane podatke, bi moral, kot že navedeno, vpogledati v vsako posamezno zadevo in opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo po kriterijih prosilke. Kot že navedeno, zavezanci niso dolžni analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pri tem je IP še posebej upošteval tudi navedbo organa o obsežnosti gradiva, ki bi ga moral ta pregledati. IP pa je pri svoji odločitvi upošteval tudi dejstvo, da je organ ustrezno pojasnil postopek evidentiranja zadev in predlagal tudi vpogled v tehnični opis delovanja sistema in zaslonske slike, ki prikazujejo dejanske iskalne zmožnosti aplikacije. IP je na podlagi vseh obrazloženih navedb organa ugotovil, da organ z zbirko podatkov, ki jo zahteva prosilka, ne razpolaga, in bi jo moral šele ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«.

(14) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.

(15) Ob navedenem IP pripominja, da v obravnavanem primeru ni šlo za vprašanje, katere zahtevane dokumente oziroma podatke organ ima, temveč, ali je organ dolžan na zahtevo prosilke vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da pripravi zbirko po kriterijih prosilke. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določila prosilka, šele presoditi, ali posamezni dokumenti v zahtevano zbirko podatkov sodijo, kar pa po oceni IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Sklicevanje prosilke na odločbo IP št. 090-118/2012/15 v obravnavani zadevi ni bilo relevantno, saj je v citirani zadevi šlo za bistveno drugačno dejansko vprašanje. Prav tako ni bila za obravnavano zadevo relevantna sodba Upravnega sodišča RS pšt. III U 113/2017-15 z dne 25. 8. 2018, saj je organ izkazal, da ne gre za primer, ko je mogoče ustvariti dokument z enostavnim ali hitrim priklicem iz informacijskega sistema.

(16) IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 1. izreka te odločbe).

(17) V zvezi z zahtevo prosilke za povrnitev priglašenih stroškov postopka pa je treba ugotoviti, da ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

(18) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke