prosilec - Ekonomska fakulteta v Ljubljani
+ -Številka: 090-333/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala določene dokumente v zvezi s sejo Študentskega sveta organa. Organ je z izpodbijano odločbo omogočil dostop do zapisnika seje in formalnega vabila nanjo, v delu, v katerem pa z dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ z dokumenti kot je elektronsko sporočilo z vabilom na sejo, vključno z navedbo o uporabljeni Zoom povezavi, s statističnimi podatki iz Zoom aplikacije v zvezi z navedeno sejo in z zvočnim posnetkom oziroma z video posnetkom navedene seje, ne razpolaga, zato je organ pravilno zahtevo zavrnil, ker dokumente ne obstoji.
ODLOČBA:
Številka: 090-333/2021/9
Datum: 4. 1. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 206. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi in predlogu za zavarovanje dokazov ……. (v nadaljevanju prosilka), z dne 25. 10. 2021, zoper odločbo št. 159-2/21-AKM-bf z dne 21. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednji
S K L E P:
Predlog prosilke za zavarovanje dokazov z dne 20. 12. 2021 se zavrne.
in
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilke z dne 25. 10. 2021, zoper odločbo št. 159-2/21-AKM-bf z dne 21. 9. 2021, Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, se zavrne.
- Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 20. 8. 2021 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahtevala[1]: - (1) zapisnik 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete, ki naj bi bila izvedena dne 13. 1. 2021, pri čemer naj v njem ne bo nobenih prekritih vsebin (predvsem ne imen prisotnih/odsotnih), - (2) elektronsko sporočilo z vabilom na navedeno 2. izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete, vključno z navedbo o uporabljeni Zoom povezavi, - (3) formalno vabilo članom Študentskega sveta Ekonomske fakultete na navedeno 2. izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete, z dnevnim redom in vsemi pripadajočimi gradivi, - (4) uporabniško poročilo (dostopno preko aplikacije Zoom: Reports- Usage Reports- Usage) o izvedenem Zoom srečanju navedene 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete, ki naj izkazuje vsaj naslednje parametre srečanja: Topic (tema), Meeting ID (identifikacijske številke seje), User Name in User Email (podatek o gostitelju seje –ime, e-naslov), Start Time in End Time (podatek o začetku in koncu seje), Duration (trajanje seje), Participants (udeleženci) – kot takšno uporabniško poročilo primeroma prikazuje priloženi posnetek zaslona Zoom srečanja (»Zoom- Ilustrativni prikaz 1«), - (5) poročilo o posamičnih udeležencih Zoom srečanja (Meeting Participants) o izvedenem Zoom srečanju navedene 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete (dostopno preko aplikacije Zoom, za izbrano sejo, opcija Export with meeting data, brez označene opcije Show unique users, če je ta opcija za navedeno Zoom srečanje na voljo), ki izkazuje naslednje parametre udeležencev navedenega srečanja: Name in User Email (ime uporabnika, ki se je udeležil srečanja, in njegov elektronski naslov), Join Time in Leave Time (podatek o vstopu na sejo in izstopu udeleženca s seje), Duration (trajanje prisotnosti udeleženca na seji) – kot takšno poročilo o posamičnih udeležencih Zoom srečanja primeroma prikazuje priloženi posnetek zaslona o podatkih Zoom srečanja (»Zoom-ilustrativni prikaz 2«), (6) pripadajočo Excelovo datoteko s podatki o posamičnih udeležencih Zoom srečanja, generirano preko opcije Export, za poročilo o posamičnih udeležencih Zoom srečanja (Meeting Participants), navedenega v prejšnji alineji – kot takšno datoteko primerom izkazuje priloženi izpis Excelove datoteke s podatki o posamičnih udeležencih Zoom srečanja (»Zoom – ilustrativni prikaz 3«), - (7) video in avdio posnetek navedene 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete. Pri tem prosilka navaja, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, saj je Študentski svet Ekonomske fakultete njen organ. Prosilka organ poziva, da ji dostop do zahtevanih dokumentov omogoči v elektronski obliki na elektronski naslov, na trajnem nosilcu (USB ključku) ali preko WETransfera oziroma podrejeno v fizični obliki. Prilaga kopijo pooblastila za zastopanje in tri ilustrativne zoom prikaze.
O vlogi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo. Iz nje izhaja, da je organ s prvo točko izreka izpodbijane odločbe zahtevo prosilke delno zavrnil. Z drugo točko pa je v delu zahteve, ki se nanaša na (1) zapisnik 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete z dne 13. 1. 2021 in (3) formalno vabilo članom Študentskega sveta Ekonomske fakultete, z dnevnim redom, zahtevi prosilke ugodil. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ dokumentov pod (2), (4), (5), (6) in (7) ne vodi, oziroma z njimi ne razpolaga. Organ še posebej pojasni, da nima dostopa niti ne razpolaga z elektronskim sporočilom, z vključenim vabilom na navedeno 2. izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete, vključno z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi. Organ hkrati izpostavlja, da gre za zasebne elektronske naslove in zasebno elektronsko korespondenco, ki je ustavno zaščitena pravica (Pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil po 37. členu Ustave Republike Slovenije), poleg tega takšnega načina pošiljanja vabil ne predvideva niti Poslovnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Prav tako organ ne razpolaga s pripadajočimi gradivi, ki naj bi bila priložena vabilu, saj kot izhaja tudi iz samega vabila, jih ni bilo. Glede podatkov iz aplikacije ZOOM organ pojasnjuje, da ne glede na dejstva, na katera se sklicuje prosilka in jih tudi jasno prikazuje v svojih »ZOOM – ilustrativnih prikazih«, organ v nobenem delu ne obdeluje podatkov, kot to predvideva prosilka, predvsem nima nobene zakonske podlage, da bi te podatke moral organ obdelovati. Ob tem je treba pojasniti, da seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete potekajo preko »basic« verzije aplikacije ZOOM in ne preko licenčne »pro« verzije, ki je namenjena zaposlenim pri organu in s katero operira tudi prosilka, zaradi česar je večina funkcij, ki jih pozna prosilka, pri »basic« verziji aplikacije nedostopna oziroma zaklenjena. V izpodbijani odločbi organ podaja še dodatna pojasnila, iz katerih izhaja, da dokumenti, do katerih je organ prosilki omogočil dostop, vsebujejo podatke, ki naj bi bili v dokumentih, s katerimi organ ne razpolaga. Glede zahteve prosilke, ki se nanaša na uporabniško poročilo iz aplikacije zoom (4), organ navaja, da podatke, ki naj bi jih vseboval zahtevani dokument, prosilka lahko razbere iz zapisnika, in sicer predsedujoči na seji, prisotni člani, vsebina seje, datum seje, ura pričetka seje, ura zaključka seje, podatke o posamičnih udeležencih (5) prosilka lahko razbere iz zapisnika, in sicer prisotni člani, morebitni kasneje prisotni člani in odsotni člani. Glede video in avdio posnetka navedene 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete, organa dodatno pojasnjuje, da se seja ni snemala, zaradi česar informacija javnega značaja ne obstaja.
Iz pritožbe prosilke izhaja, da se z izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu ne strinja, pri tem pa poudarja, da se sicer organ sklicuje na svoje transparentno delovanje, vendar pa z navajanjem neresničnih trditev prosilki prikriva informacije. Glede zavrnitve dostopa do elektronskega sporočila z vključenim vabilom na 2. izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete, vključno z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi, je neutemeljeno sklicevanje na to, da gre za zasebne elektronske naslove in zasebno elektronsko korespondenco. Študentski svet Ekonomske fakultete je skladno z drugim odstavkom 20. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) in 81. členom Pravil Ekonomske fakultete UL organ pri Ekonomski fakulteti kot zavezanki, njegovi člani so izvoljeni in so to prostovoljno ter se po svoji lastni odločitvi potegujejo za položaj, kot svetniki lahko pričakujejo, da bo delovanje Študentskega sveta transparentno in bo jasno razvidno, na kakšen način je organiziran in kako deluje. V ta okvir nedvomno sodi tudi komunikacija glede organiziranja sej, kar posledično zajema tudi zahtevano elektronsko sporočilo z vključenim vabilom, kjer je naveden kraj oziroma prostor (na primer sejna soba v prostorih organa), kjer bi se seja izvedla. Glede na to, da je organ prosilki omogočil dostop do vabila, bi moral hkrati posredovati tudi ZOOM povezavo, preko katere je izredna seja potekala. Glede na to, da interna Pravila organa zahtevajo določeno prisotnost kot pogoj za sklepčnost in posledično sprejemanje odločitev Študentskega sveta Ekonomske fakultete (glej 82. člen Pravil Študentskega sveta Ekonomske fakultete, ki ima podlago v 28. členu ZVis), je način posredovanja vabil in tovrstne komunikacije med člani Študentskega sveta Ekonomske fakultete glede udeležbe na posamezni seji bistvenega pomena in mora biti javno dostopen. Ker je Študentski svet Ekonomske fakultete organ Ekonomske fakultete, se Ekonomska fakulteta predložitvi določenih podatkov ne more izogniti s povsem neutemeljeno navedbo, da z nekim podatkom ne razpolaga. Tudi če Ekonomska fakulteta nima neposrednega dostopa do določenega podatka, lahko in mora od organa, ki deluje v njenem okviru, zahtevati, da ji te podatke predloži. Prosilka meni, da Študentski svet Ekonomske fakultete z vsemi zahtevanimi podatki dejansko razpolaga. Organ se je zgolj pavšalno skliceval na to, da gre za zasebne elektronske naslove in zasebno elektronsko komunikacijo, vendar pa tega ni konkretiziral. Ni namreč jasno, kako bi lahko elektronsko sporočilo z vključenim vabilom na navedeno sejo z ZOOM povezavo vključevalo komunikacijo, ki bi spadala v zasebno sfero, posledično pa ni mogoče govoriti o potencialni kršitvi pravice do varstva tajnosti pisem in drugih občil. Navedba organa, da niti Poslovnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani ne predvideva načina pošiljanja vabil na seje študentskih svetov, je povsem nerelevantna, saj ni mogoče razlikovati med vabilom, ki bi bilo morebiti »nabito« na oglasni deski v prostorih organa in vabilom, ki je bilo posredovano preko elektronske pošte, če bi obe takšni vabili na enak način člane Študentskega sveta Ekonomske fakultete vabili, da se udeležijo naslednje seje. Glede na to, da gre v obeh primerih za vsebinsko isti vabili, ki se razlikujeta le po načinu posredovanja te informacija članom, način posredovanja preko elektronske pošte sam po sebi ne more pomeniti, da se na takšen način posredovane informacije avtomatično štejejo za zasebno elektronsko komunikacijo. Neresnična je navedba organa, da naj bi elektronski naslovi članov Študentskega sveta uživali varstvo. Tudi, če bi elektronski naslovi varstvo uživali, so se člani temu varstvu odpovedali, saj so naslovi strokovnim službam pri organu znani in jih te službe za obveščanje in za izvajanje pedagoškega procesa tudi uporabljajo. Prav tako prosilka navaja, da bi iz elektronskega sporočila oz. iz drugih zahtevanih dokumentov izhajal zgolj ime in priimek člana Študentskega sveta, ki pa so javno dostopni na spletni strani organa. Tudi če gre v delu dokumenta za osebni podatek, pa bi organ to lahko prekril, do ostalih informacij pa prosilki omogočil dostop. Zgolj elektronsko sporočilo z vabilom in ZOOM povezavo v nobenem primeru ne more predstavljati izjeme od dostopa do informacij javnega značaja. Iz 14. člena Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani izhaja, da se vsa vabila in zapisniki sej pošiljajo v vednost upravi Univerze v Ljubljani (v tem primeru Ekonomski fakulteti), zato ne drži, da organ vabila nima, ampak mora z njim razpolagati. V zvezi z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi prosilka pojasnjuje, da je ZOOM povezava sestavni del vabila, saj predstavlja enako informacijo, kot če bi bil na vabilu naveden kraj in prostor (npr. številka sejne sobe v prostorih organa), v katerem bi se seja izvedla. Glede na to, da je organ prosilki dostop do vabila dovolil, bi moral posredovati tudi ZOOM povezavo, preko katere je seja potekala. Organ se tudi ne more sprenevedati, da ZOOM povezava ni obstajala, saj naj bi bila 2. izredna seja Študentskega sveta Ekonomske fakultete izvedena 13. 1. 2021, ko je bilo na podlagi takrat veljavnega Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno prepovedano zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, kar pomeni, da se je lahko izvedla le na daljavo. Poleg tega izvedbo seje preko ZOOM povezave navaja samo vabilo. Udeleženci seje so vabila s povezavo ZOOM morali dobiti, sicer ne bi mogli prisostvovati seji. Če je bila torej 2. izredna seja Študentskega sveta Ekonomske fakultete izvedena 13. 1. 2021 ob 16. uri, potem vabilo z ZOOM povezavo obstaja in ga mora organ predložiti ter je njegova zavrnitev neutemeljena. Glede navedbe organa, da naj elektronskega sporočila z vabilom ne bi obdeloval in naj ne bi imel zakonske podlage, da bi te podatke obdeloval, prosilka meni, da je neresnična. Prosilka je prepričana, da organ z vsemi podatki, vključno s podatki o ZOOM povezavi, ki so bili predmet zahteve, razpolaga. Ob dejstvu, da Študentski svet Ekonomske fakultete predstavlja pomemben organ pri Ekonomski fakulteti, kateremu velik pomen daje tudi sama fakulteta, je navedba, da naj bi Študentski svet Ekonomske fakultete uporabljal nelicencirano verzijo aplikacije ZOOM neverodostojna. Poslovanje Študentskega sveta Ekonomske fakultete je določeno z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Ljubljani in s Poslovnikom Študentskega sveta Ekonomske fakultete (kar v svoji odločbi navaja tudi organ), ta pa v drugem odstavku drugega člena določa, da je delovanje študentskih svetov javno, javnost seje pa je zagotovljena, če je zainteresirani javnosti omogočeno spremljanje seje. Na ravni Ekonomske fakultete s Pravili Ekonomske fakultete UL ni nič posebej ali drugače določeno. Glede na to, da niti iz vabila na 2. izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete niti iz zapisnika te seje ne izhaja, da bi bila javnost omejena ali izključena, je bila seja javna. Glede na to, da je bila seja javna, potem ZOOM povezava, ki je omogočala dostop do te seje, zvočni zapis ali posnetek takšne seje ne more biti varovan v smislu ZVOP-1, kot tudi v nobenem primeru pri slikovnem in zvočnem posnetku seje ne gre za informacijo, ki se nanaša na kakšen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Po mnenju prosilke je potrebno vso komunikacijo, ki se zgodi na sejah Študentskega sveta Ekonomske fakultete ali pri njegovem delovanju šteti za javno in ni mogoče govoriti o neki notranji, zasebni ali interni komunikaciji. Tudi v primeru, če bi se takšna komunikacija štela za notranjo, pa njeno razkritje ne bi moglo povzročiti motenj pri delovanju ali dejavnosti Študentskega sveta Ekonomske fakultete ali organa, navedenega pa organ v odločbi tudi ne zatrjuje ali podrobneje pojasnjuje. Prosilka meni, da se organ spreneveda glede tega, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti zato, ker so bili organ oziroma določene osebe pri organu, ki pritožnico šikanirajo in trpinčijo, v celoti seznanjeni z vsebino 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete oziroma so sejo morebiti tudi spremljali. Navedeno lahko pomeni, da Študentski svet Ekonomske fakultete zapisnika ne piše pravilno, torej tako da bi odražal celotno dogajanje na seji, zaradi česar se mora prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, da se bo lahko sama seznanila še z vsem, kar iz zapisnika neposredno ne izhaja. Organ v izpodbijani odločbi navaja med drugim tudi, da naj bi seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete potekale preko »basic« verzije aplikacije ZOOM in ne preko licenčne »pro« verzije, kar pa je ostalo le pri pavšalnih navedbah, ki jih organ ni uspel izkazati. Enako velja za vse navedbe organa, da naj z večino zahtevanih podatkov ne bi razpolagal. Prav tako je neresnično, da naj bi vabilo in zapisnik 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete vsebovala vse podatke, ki jih je pritožnica zahtevala. Navedeno se lahko potrdi kot resnično samo v primeru, če bi bil pritožnici omogočen dostop do vseh zahtevanih dokumentov, saj bi se lahko le na takšen način prepričala, ali na 2. izredni seji Študentskega sveta Ekonomske fakultete res ni sodeloval oziroma ni poslušal še kdo drug, ki na zapisniku ni naveden, ali je bilo vabilo posredovano samo članom Študentskega sveta Ekonomske fakultete ali morebiti tudi komu tretjemu, kdo in kdaj je bil na seji v resnici prisoten (kar je pomembno tudi zaradi sklepčnosti in posledično veljavnosti seje), kaj se je na javni seji dogajalo, pa neposredno ne izhaja iz zapisnika. Neutemeljeno je tako organ zavrnil dostop do uporabniškega poročila (4), poročila o posamičnih udeležencih Zoom srečanja (5) in pripadajočo Excel datoteko (6), saj bi prosilka šele na podlagi teh in ostalih zahtevanih dokumentov lahko dejansko preverila, ali so podatki, kot izhajajo iz zapisnika 2. izredne seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete tudi dejansko resnični in če je zapisnik takšen, kot je bil posredovan, dejansko verodostojen. Zahtevani dokumenti pa dokazujejo tudi resničnost izvedene seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete. Brez dostopa do teh dokumentov prosilka ne more preveriti, ali so bili na 2. izredni seji Študentskega sveta Ekonomske fakultete res prisotni samo tisti člani, ki so na zapisniku navedeni, enako velja tudi za odsotne člane, vsebino seje, datum seje, uro pričetka in zaključka seje. Prav tako bi iz pridobljenih podatkov izhajalo, ali je resnična navedba organa, da se seja naj ne bi snemala, zaradi česar je treba prosilki dostop do teh podatkov omogočiti. Glede posnetka seje, ki je bil prav tako zahtevan pa prosilka še pojasnjuje, da Poslovnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, na katerega se sklicuje tudi organ, v petem odstavku 30. člena predvideva snemanje sej, zato ta obstaja in ga je organ dolžan predložiti. Ekonomska fakulteta oziroma njen organ, tj. Študentski svet, se je odločil, da bo svoje seje izvedel preko aplikacije ZOOM. S tem se je dejansko podvrgel odličnemu evidentiranju parametrov izvedene seje, ki ga omogoča aplikacija ZOOM. Prav te podatke prosilka zahteva in teh podatkov predloženi zapisnik ne vsebuje. Po mnenju prosilke obstajata le dve možnosti, ali jih organ zaradi neresničnosti zapisov v zapisniku namerno skriva, ali pa da se celotna seja Študentskega sveta Ekonomske fakultete ni izvedla na način, kot se zatrjuje. Ne eno ne drugo organu ni v ponos. Na 2. izredni seji Študentskega sveta Ekonomske fakultete je bilo glede na vsebino zapisnika podano mnenje o izvedbi predmeta Metode in tehnike raziskovalnega dela, ki ga pri organu predava prosilka kot redna profesorica. Celotna 2. izredna seja Študentskega sveta Ekonomske fakultete je bila namenjena obravnavi prosilke, kar pomeni, da se ima pravico z vsemi zahtevanimi podatki seznaniti tudi iz razloga, ker gre dejansko za podatke, ki se nanašajo izključno nanjo in njeno delo in ne na kogarkoli drugega. Glede na to, da ne obstaja nobeno zakonsko določilo, ki bi na način, kot je predviden v prvem odstavku 36. člena ZVOP-1, omejeval pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, je potrebno prosilki omogočiti dostop do vseh zahtevanih podatkov. Zahtevane informacije javnega značaja so za pritožničin ugled in dobro vero ključne in zato pomen podane zahteve močno presega običajno vrednost takšnih zahtev. Posebej pa je zaradi verodostojnosti organa pomembna pridobitev podatka o uporabljenih ZOOM povezavah. Prosilka predlaga, da se organ zaradi neutemeljene zavrnitve zahteve in tako kršitve določb ZDIJZ kaznuje z globo, na podlagi določbe prvega ostavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pa prosilka podaja zahtevo, da jo inšpekcijski organ obvesti o ukrepih zoper organ. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 180-2/21-TB-bf z dne 21. 10. 2021, dne 25. 10. 2021, poslal IP. V odstopnem dopisu je organ podal dodatna pojasnila glede pritožbenih navedb prosilke, ki se nanašajo na obveznost Ekonomske fakultete, kot izhajajo iz ZDIJZ in pravil UL. Glede določila 14. člena Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, ki določa, da se vsa vabila in zapisniki sej posredujejo upravi, je organ nedvomno potrdil da sta mu bila dokumenta posredovana, saj je prosilki omogočil dostop do vabila in zapisnika, ki ju je organ prejel po opravljeni seji s strani predsedstva Študentskega sveta Ekonomske fakultete v fizični obliki. Navedeni člen Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, ki se nanaša na posredovanje zapisnika in vabila po elektronski pošti, velja zaradi posebnih okoliščin delovanja Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in administracije na rektoratu Univerze v Ljubljani zgolj in samo za posredovanje prej navedenih dokumentov in zgolj samo za Študentski svet Univerze v Ljubljani, zato organ ne poseduje elektronskega sporočila, ki bi ga prosilka želela imeti. Po navedbah organa je pomembno razlikovanje med vabilom in zapisnikom seje na eni strani ter poslanim elektronskim sporočilom na drugi strani, do katerega organ v nobenem primeru ne more dostopati, saj gre za korespondenco med zasebnimi elektronskimi naslovi študentov fakultete. Organ prav tako daje svoje pojasnilo glede 30. člena Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, ki jasno in nedvoumno govori o tonskem snemanju (zgolj in samo) sej Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in ne posameznih Študentskih Svetov članic. Vse članice univerze tudi nimajo kapacitet za izvajanje tonskega snemanja sej njihovih Študentskih svetov, zato ne moremo govoriti o tem, da posnetek seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete gotovo obstaja in da ga organ neupravičeno ne deli s prosilko. Dejansko stanje je takšno, da se seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete v vsej svoji zgodovini do sedaj še nikoli niso snemale in tudi okoliščina, da je bila zadevna seja opravljena preko spletne aplikacije ZOOM, ne spremeni tega dejstva. Tonski posnetek seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete ni bil narejen, še manj pa je bil narejen video posnetek seje v aplikaciji ZOOM, za katerega bi moralo predhodno obstajati absolutno soglasje vseh članov Študentskega sveta Ekonomske fakultete. Glede izpisa vseh možnih podatkov iz aplikacije ZOOM glede opravljene seje Študentskega sveta Ekonomske fakultete v »online« obliki (torej gre za izpis podatkov iz dnevnika aplikacije, česar v nobenem delu ni moč subsumirati pod prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ki jasno opredeljuje informacijo javnega značaja), ki jih od organa terja prosilka, po mnenju organa te obveznosti ZDIJZ, še manj pa pravila Univerze v Ljubljani, v ničemer ne določajo. Poleg tega je prosilka vse te podatke tudi že prejela v uradnih dokumentih, ki so ji bili skladno z njeno zahtevo po ZDIJZ posredovani, pri čemer pa kakršenkoli dvom, ki ga ima prosilka o verodostojnosti zadevnih dokumentov, ne more biti predmet zadevnega postopka po ZDIJZ, temveč za začetek drugega postopka pred fakultetnimi organi (recimo Senatom).
IP je dne 23. 11. 2021 s pozivom št. 090-333/2021/2 organ pozval na pojasnila. Z odgovorom organa z dne 7. 12. 2021 in z odstopnim dopisom je IP dne 9. 12. 2021 seznanil prosilko. Prosilka je dne 20. 12. 2021 podala svoje pripombe in predlog za zavarovanje dokazov, s čimer je IP dne 27. 12. 2021 seznanil organ, ki je dne 31. 12. 2021 podal odgovor.
Glede predloga prosilke z dne 20. 12. 2021 za zavarovanje dokazov
ZUP v 204. členu določa, da če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje otežkočena, se lahko izvede ta dokaz za zavarovanje kadarkoli med postopkom, pa tudi še pred začetkom postopka. Zavarovanje dokazov se opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma tistega, ki ima od tega pravno korist. V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo in razloge zaradi katerih misli, da se kasneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Če je v postopku udeležena ali bo udeležena stranka z nasprotnim interesom, se tej osebi vroči vloga za zavarovanje dokazov. Če nujnost zavarovanja terja takojšnje zavarovanje, se lahko dokazi zavarujejo tudi brez predhodne seznanitve stranke z nasprotnim interesom.
Prosilka je v vlogi z dne 21. 12. 2021 med drugim podala predlog za zavarovanje dokazov. Na četrti strani svoje vloge navaja, da je na podlagi svoje komunikacije z ZOOM Zendeskom izvedela, da ZOOM Video Communications, Inc. hrani podatke o opravljenih posamičnih ZOOM srečanjih le 12 mesecev, po 12 mesecih pa so podatki trajno izbrisani zaradi navedenega prosilka IP naproša za zavarovanje podatkov pri predstavnikih ZOOM Video Communications, Inc. o ZOOM srečanjih, ki so 13. 1. 2021 bodisi preko »pro« bodisi preko »basic« verzije ZOOM potekala na napravah na območju Republike Slovenije med 16:00 in 16:26 uro (CET). Glede na to, da bodo, če je bila 2. izredna seja ŠS EF sploh izvedena, podatki o njenem poteku kmalu trajno izbrisani, prosilka IP prosi za urgentno ukrepanje. V ta namen prilaga izpis iz spletne strani za pomoč uporabnikom »ZOOM Support«.
ZDIJZ v prvem členu določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). IP najprej ugotavlja, da iz navedb prosilke ne izhaja, katero dejstvo želi s predlaganim dokazom (v zavarovanje) izvesti, niti predlog ne vsebuje vseh sestavin za njegovo izvršitev, saj iz njega ni razviden naziv in naslov, pri kateri družbi naj bi se zavarovanje izvedlo. Kot je razumeti predlog prosilke, ta predlaga, da se pri subjektu, ki ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, izvede dokaz v zavarovanje, zato ker bo kasneje ta dokaz izbrisan. Pri tem pa ne navede, katero dejstvo želi s predlaganim dokazom dokazati. Predmet postopka po ZDIJZ je vprašanje, ali določena informacija oziroma dokument obstoji pri organu. Dokaz, da v ZOOM aplikaciji pri »upravljavcu« ZOOM platforme, ki ni subjekt zavezanec po ZDIJZ, obstoji ZOOM povezava o ZOOM seji in povezava, da se lahko izvedejo ZOOM statistična poročila, pa ne dokazuje tega, da ima te dokumente organ, zato predlagan dokaz ni primerno dokazno sredstvo. Predlagano dokazno sredstvo ne dokazuje dejstva, ki je predmet postopka po ZDIJZ. Namreč, predmet postopka po ZDIJZ ni obstoj ZOOM seje, ampak obstoj dokumentov pri organu, tega pa se s predlaganim dokazom o morebitnem obstoju dokumentov pri drugem subjektu, ne more dokazati. Ker predlagano dokazno sredstvo z zavarovanjem dokazov ni primerno dokazno sredstvo, je IP s sklepom zavrnil predlog za zavarovanje dokazov.
V primeru pa, da prosilka s predlogom za zavarovanje dokazov poskuša preprečiti izbris domnevno obstoječega dokumenta pri organu, IP ugotavlja, da ima v ZInfP (prvi odstavek 10. člena) pravno podlago, da mu organ na njegovo zahtevo nemudoma pošlje dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa, če IP ob reševanju pritožbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja sumi, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih mu jih v celoti ali delno ne posreduje, ima IP pooblastila po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor. Prav tako 39. člen ZDIJZ določa, da se kaznuje za prekršek posameznik, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti. V obravnavanem postopku je IP skladno s prvim odstavkom 10. člena ZInfP organ pozval na predložitev zahtevanih dokumentov. Ugotovljeno dejansko stanje s tem v zvezi bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločitve. Ker je IP odločil, da je zavarovanje dokazov pri ponudniku ZOOM platforme neprimeren dokaz za dokazovanje, da dokument obstoji pri organu, se v nadaljevanju ni spuščal v presojo in ugotavljanje, ali so izpolnjeni ostali pogoji, ki jih določa 204. člen ZUP.
Pritožba ni utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Prosilka v pritožbi navaja okoliščine, zaradi katerih potrebuje zahtevane dokumente. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelila in poimenovala. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilke in namena zaradi katerega v pritožbi navaja, da dokumente potrebuje, ni opredeljeval.
Nadalje se prosilka v pritožbi sklicuje na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. IP ugotavlja, da je prosilka nedvomno podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Na določbe ZDIJZ se je sklicevala v zahtevi z dne 20. 8. 2021, obravnavano pritožbo pa je prav tako podala kot pritožbo zoper odločbo o dostopu do informacij javnega značaja. Posameznik ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, vendar je takšno zahtevo treba vložiti kot zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, takšna zahteva pa se obravnava po drugačnem postopku, saj gre za drugo ustavno pravico (38. člen Ustave RS). Pri pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki gre namreč za pravico, ki pripada le točno določenemu posamezniku, podatki pa se posredujejo zgolj njemu. V obravnavanem postopku je prosilka izrecno in nedvoumno opredelila svoj zahtevek kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, zato njene navedbe v zvezi s kratenjem pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki niso predmet tega postopka. Takšnemu stališču IP pa pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča RS (glej na primer sodba opr. št. I U 1807/2019-24 z dne 10. 11. 2021).
Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).
V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, med strankama pa je sporno že, ali celotno delovanje Študentskega sveta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Študentski svet) in njegovih članov sodi na področje iz pristojnosti organa ter ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilke zavrnil iz razloga, da dokument pri organu ne obstaja. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilki omogočil dostop do zapisnika seje Študentskega sveta in formalnega vabila na to sejo, v preostalem delu, in sicer glede elektronskega sporočila z ZOOM povezavo na to sejo (2), določenih prikazov statistik v zvezi z izvedeno ZOOM sejo (4-6) in video oziroma avdio posnetek seje (7), je organ zahtevo prosilke zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Prosilka je tako ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotovala, pri čemer se je sklicevala na različne pravne podlage, ki naj bi vodenje zahtevane dokumentacije predvidevale.
Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVis) v 20. členu določa, da so organi univerze: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Med tem ko so organi članice univerze: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet. 26. člen ZVis določa pravno podlago za obstoj in delovanje tako študentskega sveta Univerze, kot tudi posameznih članic Univerze. Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov. Če njegovo mnenje ni upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi. ZVis v 28. členu določa, da se naloge, pristojnosti, število članov, način izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov in drugih zavodov - članic univerz, podrobneje uredijo s statutom v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom. 67. člen ZVis določa, da imajo študenti pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom in statutom. Predstavniki študentskega sveta so vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda. Statut Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, š. 04/17 in nasl.)[2] v razdelku 5.2.5 ureja študentski svet članice, in sicer v 79. členu je določeno, da je študentski svet članice organ študentov članice. Ima najmanj devet članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje članice. Način volitev članov študentskega sveta članice se določi s pravilnikom, ki ga sprejme študentski svet univerze. Mandat članov študentskega sveta traja eno leto. Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen. V nadaljevanju Statut Univerze v Ljubljani v 80. členu določa, da člani študentskega sveta na prvi seji izvolijo predsednika in podpredsednika. Študentski svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Zapisnik seje študentskega sveta podpiše predsednik študentskega sveta. 81. člen Statuta UL pa določa naloge študentskega sveta članice, in sicer ta: 1. podaja mnenja in predloge o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, 2. daje mnenje o pedagoškem delu v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev, 3. oblikuje mnenja študentov članice za študentski svet univerze, 4. voli člane organov članice ter predlaga kandidate za delovna telesa iz vrst študentov, kadar je tako določeno s pravili članice. Delovanje Študentskega sveta Univerze v Ljubljani natančneje ureja njegov Poslovnik[3], ki v prvem členu določa, da študentski svet članice lahko sprejme svoj poslovnik oziroma prilogo k poslovniku, ki mora biti v skladu s tem poslovnikom in javno dostopna. V drugem členu pa, da je ŠS UL organ študentov Univerze v Ljubljani, ki je pri svojem delovanju strokoven, neodvisen, pravičen in nepristranski. Njegovo delo je javno. Javnost seje je zagotovljena, če je zainteresirani javnosti omogočeno spremljanje seje. Javnost se lahko na predlog svetnika ali njegovega pooblaščenca s sklepom ŠS UL omeji. 14. člen, ki ureja seje ŠS UL, določa, da so seje študentskega sveta redne, izredne ali dopisne. Glasovanje na sejah je javno, razen če je s tem poslovnikom drugače določeno ali če drugače odloči ŠS UL. Glasovanje o imenovanjih in razrešitvah je vedno tajno. Vabila in zapisnike sej se v vednost pošlje upravi UL na naslov rektorat@uni-lj.si. Poleg rednih in izrednih sej Poslovnik v 18. členu predvideva tudi videokonferenčno izvedbo seje. Pri čemer določa, da če seje ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo, se lahko izvede videokonferenčno, in sicer z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Identifikacija svetnikov in ostalih prisotnih poteka pred sejo, za identifikacijo je zadolžen tajnik. 20. člen Poslovnika, ki ureja potek seje v prvem odstavku določa, da če se seja izvaja videokonferenčno, svetniki ali njihovi pooblaščenci volilno pravico pridobijo z identifikacijo preko kamere. Na evidenco prisotnih se vpiše tudi druga zainteresirana javnost, ki je prisotna na seji. Z 21. členom pa je določeno, da na se zapisnik potrdi na naslednji seji. 30. člen ureja zapisnik seje in arhiv. Tajnik sestavi zapisnik vsake seje, v največ 21 dneh po seji in ga v pregled pošlje predsedniku. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o seji (številka in vrsta seje, datum seje in potrjeni/izvedeni dnevni red), o poteku seje, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, imena razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji potrjeni, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Na zahtevo svetnika ali pooblaščenca ŠS članice se v zapisnik doda podrobnosti njegove razprave na seji. Zapisniku se priloži gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Seja ŠS UL se za potrebe zapisnika snema. Posnetek seje se hrani skupaj z vabilom, gradivom in zapisnikom šest mesecev po seji. Tonski zapis se po poteku navedenega roka komisijsko uniči ob prisotnosti predstavnika uprave UL, o čemer se sestavi zapisnik. Komisijo za uničenje tonskih zapisov imenuje predsednik. Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči na seji. Sklepi sej so javni in se objavijo na spletni strani Univerze, pri čemer se upoštevajo določila zakona, ki ureja varovanje osebnih podatkov. Izvirniki aktov in vse gradivo, ki ga je oblikoval ali obravnaval ŠS UL ali njegov organ, se hranijo v arhivu ŠS UL. 41. člen Poslovnika pa določa, da je za izvrševanje poslovnika odgovoren predsednik, v njegovi odsotnosti pa po pooblastilu podpredsednik(a). Svetniki so ŠS UL dolžni poročati o vseh nepravilnostih, ki jih ugotovijo in niso v skladu s poslovnikom. Na podlagi ZVis in Statuta Univerze v Ljubljani so bila sprejeta Pravila Ekonomske fakultete UL,[4] ki v 11. členu določajo organe UL EF, in sicer so to dekan, Senat, Akademski zbor, Upravni odbor in Študentski svet. V skladu z 12. členom Pravil dekan vodi, zastopa in predstavlja UL EF ter odgovarja za zakonitost dela UL EF. 81. in 82. člen Pravil urejata delovanje Študentskega sveta UL EF. Določeno je, da je študentski svet organ študentov UL EF. Študentski svet UL EF ima najmanj 9 članov, ki jih izmed sebe izvolijo študenti UL EF. Način volitev študentov Študentskega sveta UL EF določi poseben pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet EF UL. Na konstitutivni seji izvolijo člani Študentskega sveta UL EF izmed sebe predsednika in podpredsednika ter njuna namestnika. Mandatno obdobje članov Študentskega sveta UL EF je eno leto. 82. člen določa, da študentski svet UL EF deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik Študentskega sveta UL EF. Študentski svet UL EF je sklepčen, če je navzoča večina članov. Študentski svet UL EF odloča z večino glasov navzočih članov. O sejah Študentskega sveta UL EF se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik. Zapisnik se objavi v elektronski obliki. Zapisniki Študentskega sveta UL EF se arhivirajo v prostorih Študentskega sveta UL EF in posredujejo v vednost tajništvu dekana. Četrti odstavek 82. člena določa naloge in pristojnosti Študentskega sveta UL EF, in sicer: - podaja mnenja in predloge o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, - daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev na podlagi rezultatov študentskih anket, - izdaja soglasje predlogom Upravnega odbora UL EF glede višine plačila različnih prispevkov študentov za študij, - oblikuje mnenja študentov UL EF za Študentski svet UL, - voli člane delovnih teles Senata UL EF in organov UL EF iz vrst študentov, kadar je to določeno s temi Pravili, - opravlja druge naloge po sklepu Senata UL EF ali dekana. Študentski svet UL EF v sodelovanju s skupnostjo študentov UL EF sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov UL EF.
Glede na zgoraj navedene predpise IP ugotavlja, da je Študentski svet Ekonomske fakultete UL organ Ekonomske fakultete UL. Predstavlja obliko organiziranosti študentov za lažje uresničevanje in zastopanje pravic in dolžnosti študentov na fakulteti. Institut študentskega sveta je tako na ravni Univerze, kakor tudi na ravni fakultet zakonsko urejen in zagotavlja organ reprezentativnosti in demokratičnosti upravljanja Univerze oziroma njenih članic ter preko sodelovanja in predstavnikov študentskega sveta v drugih organih Univerze in fakultet pravico do sodelovanja študentov pri soodločanju o njihovih pravicah in pri soupravljanju Univerze in fakultet. Dihotomija odnosa med fakulteto (ali Univerzo) in predstavniki študentov narekuje krepitev samostojnosti in neodvisnosti študentskega sveta kot njenega organa. Slednje se kaže v jasno zapisanih pristojnostih študentskega sveta (predvsem podaja mnenja, predloge, soglasje), načinu izbora predstavnikov (neposredne volitve študentov po pravilih, ki so jih določili študentje sami), samostojnosti delovanja in organiziranja sej ter obsegu dokumentov, s katerimi je študentski svet obvezen seznanjati fakulteto. Tako zagotovljeni samostojnosti pa pritiče tudi temu ustrezna odgovornost za zakonitost delovanja (za zakonitost delovanja je odgovoren njegov predsednik, člani pa so študentski svet dolžni obvestiti o ugotovljenih nepravilnostih, zapisnik seje podpiše predsedujoči, potrdijo ga člani na naslednji seji). Študentski svet kot organ fakultete (in ne kot samostojen subjekt javnega prava) v ničemer samostojno ne izvaja javne službe ali javnega pooblastila, v okviru nalog in pristojnosti ne odloča o pravicah in obveznostih ter se na njegovo delovanje ZUP oziroma Uredba o upravnem poslovanju ne nanaša. Iz opisane opredelitve tako izhaja, da študentski svet kot organ fakultete ne mora biti samostojni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja je fakulteta v obsegu dokumentov, s katerimi razpolaga.
Glede zahteve prosilke za dostop do elektronskega sporočila z vabilom na drugo izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete UL, vključno z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi
V zvezi z zgoraj navedenim delom zahteve je organ v izpodbijani odločbi navedel, da z elektronskim sporočilom in navedeno ZOOM povezavo ne razpolaga. Prosilka meni, da bi organ vabilo z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi moral imeti, saj 14. člen Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani določa, da se vabila in zapisnike sej pošlje upravi Univerze v Ljubljani na njen elektronski naslov. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da je obstoj zahtevanih dokumentov preverjal v ugotovitvenem postopku na način, da je od predstavnikov Študentskega sveta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju EF UL) zahteval posredovanje vseh dokumentov, ki jih Študentski svet hrani na podlagi predpisov UL in UL EF in ki se nanašajo na sklicevanje in vodenje seje Študentskega sveta. Poleg tega pa je organ pridobil tudi pojasnila predstavnikov Študentskega sveta glede samega sklica in vodenja seje preko aplikacije ZOOM. Iz ugotovitev izhaja, da je bilo vabilo na sejo poslano preko zasebne elektronske pošte, hkrati pa je bilo objavljeno na oglasni deski Študentskega sveta, pri vhodu v pisarno. Naknadno so predstavniki Študentskega sveta prejeli povezavo za sejo preko aplikacije ZOOM, ki je bila posredovana preko zasebne korespondence. IP najprej ugotavlja, da Poslovnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani v prvem členu določa, da ta ureja delovanje Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in študentskih svetov članic, pri čemer sedmi odstavek istega člena določa, da študentski sveti članic lahko sprejmejo svoj poslovnik, ki mora biti v skladu s tem poslovnikom. Iz navedenega izhaja, da velja takšna ureditev za Študentski svet Univerze v Ljubljani, na nivoju posamezne članice pa se materija lahko uredi drugače. Iz pojasnila organa glede poslovanja s te vrste gradivom na Ekonomski fakulteti UL, izhaja, da se vabilo na sejo Študentska sveta EF UL objavi na oglasni deski pred njegovo pisarno. Po izvedeni seji pa vabilo in zapisnik seje predstavniki Študentska sveta EF UL posredujejo fakulteti fizično. Pri tem je organ v svojem pojasnilu prepričljivo obrazložil, da je ureditev posredovanja vabila na sejo in zapisnika po opravljeni seji na ravni Univerze drugačna zato, ker je administracija na rektoratu UL prisotna zgolj v svojem delovnem času, seje Študentska sveta UL pa se odvijajo v popoldanskih urah, poleg tega člani Študentska sveta UL niso prisotni v prostorih rektorata, ampak na članicah, kjer študirajo. Zato imajo vzpostavljeno posredovanje zapisnikov in vabil v elektronski obliki. Med tem, ko imajo člani Študentskega sveta EF UL praviloma seje v prostorih EF UL in tako ni ovir za fizično posredovanje gradiva v tajništvo EF UL. Ob tem IP dodaja, da iz navedenega 14. člena Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani ne izhaja, da se posreduje vabilo, ki vključuje ZOOM povezavo v primeru, da je bila izvedena videokonferenčna seja, prav tako iz navedenega Poslovnika ne izhaja, da se posreduje elektronsko sporočilo z vabilom, ki je bilo poslano članom Študentska sveta UL, ampak izhaja le, da se posreduje vabilo. V 14. členu Poslovnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani tako ni najti podlage za obveznost organa, da bi razpolagal z dokumentom, kot ga zahteva prosilka v drugi alineji svoje zahteve, in sicer z elektronskim sporočilom z vabilom na drugo izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete UL, vključno z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi.
Glede stališča prosilke, da dokument pri organu obstaja tudi, če gre nedvomno za elektronska sporočila članov Študentska sveta EF UL, IP odgovarja, da o informaciji javnega značaja govorimo takrat, ko le ta izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in sicer: da organ z njo razpolaga, da sodi v delovno področje organa in da jo je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. To pomeni, da med kriterije za opredelitev informacije javnega značaja ne sodi pogoj, da bi moral biti dokument pri organu tudi uradno zaveden, oziroma da je evidentiran s signirno številko. Povedano drugače, zgolj zato, ker določen dokument pri organu ni uradno zaveden, to še ne pomeni, da ga ni mogoče obravnavati kot informacijo javnega značaja, če so seveda izpolnjeni drugi pogoji. V primeru pa, ko je bilo v postopku preverjeno, da organ z dokumentom ne razpolaga, saj je Študentski svet EF UL predložil vso dokumentacijo, ki jo v zvezi z zahtevo prosilke ima, enako pa je storila tudi Ekonomska fakulteta UL kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja, ne moremo govoriti o obstoju informacije javnega značaja pri organu.
Prosilka stoji na stališču, da so se člani Študentska sveta EF UL z izvolitvijo in imenovanjem odpovedali pravici do zasebnosti in da so zato njihova elektronska sporočila in naslovi javni in da jih morajo izročiti v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Svoje stališče utemeljuje tudi s pravico fakultete, da njihove elektronske naslove uporablja za namen organizacije učnega procesa. IP v svoji praksi, ki se sicer nanaša na zaposlene javne uslužbence in javne funkcionarje, po mnenju IP pa to velja še toliko bolj za člane Študentskega sveta fakultete, zastopa drugačno stališče. Namreč, kot je IP poudaril v svoji odločbi št. 090-15/2013/6 z dne 11.3.2013,[5] organ (niti uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja) nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja (npr. ime.priimek@gov.si). Javni uslužbenci in javni funkcionarji se s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. To pomeni, da niti organ niti IP nimata pooblastila, da bi posegla v komunikacijsko zasebnost posameznika z namenom, da se prepričata, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako. Na ta način bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave RS. Iz navedenega stališča IP je mogoče nedvomno zaključiti, da niti organ (Ekonomska fakulteta UL oziroma zanjo Študentski svet Ekonomske fakultete UL) niti IP nimata pristojnosti, da bi preverjala vsebino zasebne elektronske pošte članov Študentskega sveta. Ob tem je pomembno poudariti, da v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno, da bi morali in da v predpisih obstaja obveznost članov Študentskega sveta, da Študentskemu svetu oziroma Študentski svet tajništvu Ekonomske fakultete posreduje navedeno elektronsko sporočilo z vabilom na sejo Študentskega sveta z ZOOM povezavo, za evidentiranje. Ob tem je bistveno, da gre za študente, čeprav člane Študentska sveta, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji, vsebina pa se nanaša na njihove zasebne in ne službene elektronske naslove in vsebino te korespondence. V zvezi z dostopom do elektronskih naslovov članov študentskega sveta IP v dosedanji praski še ni odločal, je pa s tem v zvezi relevantna praksa dostopa do elektronskih naslovov članov sveta staršev v vrtcih in šolah, ki zaradi varstva osebnih podatkov, niso javni (glej prakso IP na primer v odločbi št. 090-191/2018/23 z dne 26. 2. 2019). Prav tako pa ni v skladu z ureditvijo varstva osebnih podatkov stališče prosilke, da ker imajo službe organa pravico uporabljati elektronske naslove članov Študentskega sveta, obstaja pravna podlaga za javni dostop do teh podatkov, saj to nasprotuje pravilu, da je dovoljeno uporabljati osebne podatke v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani.
IP je tako v zvezi z zahtevo prosilke za dostop do elektronskega sporočila z vabilom na drugo izredno sejo Študentskega sveta Ekonomske fakultete UL, vključno z navedbo o uporabljeni ZOOM povezavi, ugotovil, da je organ v tem delu zahtevo z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil, saj kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, organ z zahtevanim dokumentov ne razpolaga.
Glede zahteve prosilke za določene statistična poročila in tabele iz ZOOM aplikacije v zvezi z izvedeno drugo izredno sejo Študentska sveta EF UL, ki je potekala preko ZOOM konference
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da niti statistična poročila niti tabele iz ZOOM aplikacije v zvezi z zadevno sejo Študentska sveta EF UL pri organu ne obstajajo. Organ je ob tem pojasnil, da navedena praksa ne odstopa tudi od prakse Senata UL EF ali Upravnega odbora UL EF, ki prav tako izvajata seje preko ZOOM aplikacije, pri čemer se ne pridobiva ali hrani podatkov o samih sejah preko aplikacije ZOOM, ampak se v zvezi s sejo piše le zapisnik. Prav tako je organ po izjavi predsednika Študentska sveta EF UL navedel, da je seja potekala v verziji »basic«, v kateri zahtevanih statističnih poročil in tabel ni mogoče pridobiti. IP ugotavlja, da nastanek oziroma obstoj dokumentacije, kot so statistična poročila in tabele iz ZOOM aplikacije, ne predvideva niti Poslovnik Študentska sveta UL niti Pravila EF UL. Prav tako iz teh predpisov ne izhaja, da bi Študentski svet UL oziroma EF UL moral navedene dokumente poslati tajništvu Univerze oziroma Ekonomske fakultete UL. Ob tem je pritrditi organu, da ZOOM aplikacija v obliki »basic« res ne omogoča priklica zahtevanih podatkov, ker izhaja iz Pravil ZOOM aplikacije, kot so razvidna iz spletne strani ZOOM.[6] V zvezi z navedbo prosilke, da je potek seje v »basic« verziji popolnoma neizkazan, IP ugotavlja, da kot je bilo navedeno zgoraj, podatki o sklicu in vodenju seje izhajajo iz zasebnih elektronskih naslovov, do katerih IP v postopku na podlagi ZDIJZ ne more dostopati in tako tega dejstva tudi ne more in ne sme preveriti. Ob tem IP dodaja, da okoliščina, da je seja trajala manj kot 40 minut ne vzbuja dvoma, da ne bi potekala v »basic« verziji.[7] Kot izhaja iz Pravil ZOOM aplikacije, lahko seje v »basic« verziji trajajo največ 40 minut, iz zapisnika o izvedeni seji, do katerega je organ prosilki z izpodbijano odločbo omogočil dostop, pa izhaja, da je trajala 26 minut.
Ne glede na vse navedeno pa IP ugotavlja, da tudi v primeru, da bi bila seja izvedena v »pro« verziji, ne bi mogli govoriti o tem, da dokument pri organu obstaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Namreč, organ do teh podatkov, glede na to, da gre za sklic seje na podlagi zasebnega profila oziroma zasebne elektronske pošte, nima dostopa, torej podatki morebiti obstojijo, vendar v aplikaciji, ki ni v »oblasti« organa. S tem v zvezi zato ni pravno relevantna razrešitev dileme, ali bi šlo v primeru priklica zahtevanih statističnih podatkov iz ZOOM aplikacije za »ustvarjanje novega dokumenta« ali pa kot je navedlo Vrhovno sodišče RS, v sodbi opr. št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018, mora organ za namen dostopa do informacij javnega značaja prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe. Enako velja za vprašanje, ali zahtevani podatki obstojijo v obliki t. i. potencialnega dokumenta, kot je stališče podalo Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. II U 58/2020-11 z dne 12. 8. 2021. IP tako zaključuje, da ker organ nima dostopa do podatkov v zvezi z izvedeno sejo Študentska sveta EF UL, ki je potekala preko ZOOM konference in tako nima dostopa do statističnih poročil in tabele v zvezi z navedeno konferenco, objektivno niso podani pogoji, na podlagi katerih bi organ te podatke lahko priklical iz ZOOM aplikacije in tako ni mogoče govoriti o tem, da zahtevani dokument pri organu obstoji. Prav tako pa statistični prikazi organu niso bili posredovani s strani Študentskega sveta EF UL, niti jih ta ni bil dolžan posredovati. Organ je tako zahtevo prosilke v 4., 5., in 6. točki, ki se nanaša na statistična poročila in tabele iz ZOOM aplikacije v zvezi z izvedeno drugo izredno sejo Študentska sveta EF UL, ki je potekala preko ZOOM konference, pravilno zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga.
Glede zahteve prosilke za dostop do avdio in video posnetka zadevne seje
Iz navedb organa izhaja, da avdio in video posnetka zadevne seje organ nima, niti ta ne obstoji, saj seja po navedbah predstavnika Študentska sveta EF UL, ni bila snemana. Organ je poudaril, da se seje Študentska sveta EF UL v vsej svoji zgodovini niso nikoli snemale. Čeprav prosilka vztraja pri nasprotnem, da naj bi takšen posnetek obstajal, zato ker Poslovnik Študentska sveta UL tako določa. IP najprej ugotavlja, da iz samega zapisnika, kjer je običajno zabeleženo, da se seje snemajo, to ne izhaja. Prav tako iz petega odstavka 30. člena Poslovnika Študentska sveta UL izhaja, da se seje snemajo za potrebe pisanja zapisnika, uničijo pa se po 6 mesecih. Iz navedene določbe izhaja, da snemanje ni samo po sebi umevno, ampak le za namen pisanja zapisnika. Prav tako je to določilo, ki velja za Študentski svet UL, ne pa nujno za študentske svete članic, torej za Študentski svet EF UL. IP tako zaključuje, da zahtevani dokument, in sicer avdio in video posnetek druge izredne seje Študentska sveta EF UL, ki je potekala 13. 1. 2021, ne obstaja. Ob tem IP zopet poudarja, da ne obstaja pravna podlaga, da bi IP preveril, ali avdio in video posnetek zadevne seje obstaja v okviru zasebnega profila na ZOOM, saj posamezniki niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako je pomembno dodati, da tudi če bi takšen posnetek seje obstajal, bi v skladu s prakso IP glede varstva osebnih podatkov, bil javen dostop do zvočnega ali video posnetka seje dovoljen le izjemoma in to v primeru, da je podan javni interes.[8] Slednjega pa prosilka niti ne zatrjuje, IP pa ga v obravnavani zadevi tudi ni ugotavljal. Zato ne drži stališče prosilke, pri katerem vztraja celoten postopek, da v primeru, da je bila seja javna, je javen tudi posnetek takšne seje. V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na dostop do avdio in video posnetka zadevne seje, IP tako zaključuje, da je organ prve stopnje odločil pravilno, ker je zahtevo prosilke zavrnil, saj dokument pri njemu ne obstaja.
Sklepno
IP tako ugotavlja, da je zaključek ugotovitvenega postopka v pritožbi pokazal, da je pravilna odločitev organa, da se zahteva prosilke za dostop do informacije v delu, ki je predmet pritožbenega postopka, zavrne, saj organ z dokumenti, ki jih prosilka navaja v 2., 4., 5., 6. in 7. točki svoje zahteve, ne razpolaga in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ. Iz predpisov, ki urejajo področje delovanja Študentska sveta EF UL in prakse delovanja Študentskega sveta EF UL izhaja, da je javnost in transparentnost dela Študentska sveta EF UL, ki jo za delo študentskih svetov na sejah določa Poslovnik Študentska sveta UL, zagotovljena z javno objavo vabil na sejo Študentskega sveta EF UL v prostorih organa, z možnostjo udeležbe zainteresirane javnosti na sejah, pri čemer se javnost na sejah, ki potekajo po video konferenci, zagotavlja po predhodni najavi, na podlagi katere dobi povezavo na ZOOM konferenco. Prav tako Študentski svet EF UL tajništvu organa posreduje formalno vabilo in zapisnik seje, v prihodnje pa se bodo sklepi posameznih sej Študentska sveta EF UL objavljali na spletni strani Študentskega sveta EF UL. Glede na smiselno uporabo določbe 41. člena Poslovnika Študentskega sveta UL je za izvrševanje poslovnika odgovoren predsednik, v njegovi odsotnosti pa po pooblastilu podpredsednik. Študentski svetniki so Svetu dolžni poročati o vseh nepravilnostih, ki jih ugotovijo. Za pravilnost zapisnika je odgovoren predsedujoči seji s svojim podpisom, zapisnik pa na naslednji seji potrjujejo vsi člani. IP tako zaključuje, da je transparentnost in dokumentiranost delovanja Študentskega sveta EF UL zagotovljena v obsegu, kot izhaja iz zgoraj povzetih določb. Javnost delovanja Študentskega sveta EF UL v zvezi z izvedenimi sejami ni zagotovljena v tako širokem smislu in na način kot si ga predstavlja prosilka, saj je pogojena z naravo delovanja študentskih svetov kot zgolj predstavnikov študentov pri delovanju fakultete. Transparentnost delovanja je sorazmerna pristojnostim in nalogam Študentskega sveta EF UL ter odgovornostim za svoje delovanje. V primeru, ko Ekonomska fakulteta UL kot organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja nima pravne podlagi in tudi ne dejanskega dostopa do dokumentov, ni mogoče govoriti o informacijah javnega značaja. Neupravičeno je tako pričakovanje prosilke, da so se študentski svetniki z imenovanjem v celoti odpovedali svoji zasebnosti na način, da so vse informacije iz njihove elektronske pošte javne.
IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilka navaja v pritožbi, na način kot jih prosilka želi pridobiti, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati na način, kot jih želi pridobiti prosilka. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma do nje niti ne more dostopati.
V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilki ne želi posredovati, saj je organ IP pojasnil, kaj sodi v njegovo pristojnost, s katerimi informacijami razpolaga, ob tem pa je dal vsa potrebna pojasnila v zvezi z zahtevo prosilke. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
Predlog za uvedbo prekrškovnega postopka
Prosilka IP v pritožbi predlaga, da zoper odgovorno osebo organa sproži prekrškovni postopek. Prvi in drugi odstavek 39. člena ZDIJZ določata odgovornost za prekršek osebe in odgovorne osebe organa, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti. Na tem mestu IP dodaja, da je IP organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Podobno določilo izhaja tudi iz četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka le odločanje o pritožbi prosilca, torej ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, medtem ko je nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in odgovornosti za prekršek po prvem in drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, predmet drugega postopka – prekrškovnega postopka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v tem pritožbenem postopku, da odgovorni osebi organa ni mogoče pripisati naklepa za storitev prekrška po 39. členu ZDIJZ, IP po zaključku tega postopka ne bo uvedel postopka s prekrškom.
Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena.
Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločitve na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločitev v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Zaradi preglednosti in jasnosti obrazložitve je IP sam enumriral zahtevo prosilke.
[2] Vir: Spletna stran Univerze v Ljubljani.
[3] Vir: Spletna stran Univerze v Ljubljani.
[4] Vir: http://www.ef.uni-lj.si/media/document_files/katalog_info_jav_znacaja/Pravila_Ekonomske_fakultete_UL_16_9_2019.
[5]https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/6050682737b90.
[6] https://zoom.us/pricing.
[7]Ibidem .
[8] Glej na primer odločbo IP št. 090-60/2020 z dne 28. 5. 2020.