prosilec - Ekonomska fakulteta

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumente v povezavi z odvetniškimi storitvami in stroški zastopanja študentov. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema ni podana, prav tako ni podana izjema poslovne skrivnosti, ki jo je presojal po uradni dolžnosti. Hkrati gre za dokumente, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, zato so absolutno javne informacije. IP je ugotovil, da je delna podana izjema varstva osebnih podatkov, zato je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-317/2023/12

Datum:   15. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa … z dne 26. 9. 2023, zoper odločbo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 117-2/23-TB-bf z dne 6. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 26. 9. 2023 zoper odločbo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, št. 117-2/23-TB-bf z dne 6. 9. 2023 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki poslati naslednje dokumente:

1.1. Nabavno naročilo št. 4500060450 z dne 3. 3. 2023, pri čemer je dolžan prekriti podatek o telefonu in elektronskem naslovu kontaktne osebe,

1.2. Račun št. 24/23 z dne 28. 2. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je račun pripravila,

1.3. Specifikacijo računa št. 24/23, pri čemer je dolžan prekriti besedilo 2.-6. alineje opravljenih storitev,

1.4. Potrdilo o bremenitvi podračuna z dne 30. 3. 2023, referenca 00 24-23,

1.5. Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev št. 403-2/2023-86 z dne 28. 8. 2023, v celoti,

1.6. Račun št. 100/23 z dne 31. 8. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je račun pripravila in celotno drugo vrstico tabele,

1.7. Račun št. 100/23 z dne 31. 8. 2023 (specifikacija, op. IP), pri čemer je dolžan prekriti celotno besedilo prve alineje ( pod vrstico opis, DDV, količina, cena in znesek),

1.8. Potrdilo o bremenitvi podračuna z dne 5. 10. 2023, referenca 00 100-23,

1.9. Nabavno naročilo št. 4500091429 z dne 11. 9. 2023, pri čemer je dolžan prekriti podatek o telefonu in elektronskem naslovu kontaktne osebe,

1.10. Račun št. R-2023-176 z dne 31. 8. 2023,

1.11. Potrdilo o bremenitvi podračuna z dne 20. 10. 2023, referenca 00 2023-176

2.     V preostalem delu (glede prekritih varovanih osebnih podatkov) se zahteva prosilke zavrne.

3.     Zahteva prosilke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

4.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Organ je 3. 5. 2023 prejel zahtevo prosilke za posredovanje naslednjih podatkov v elektronski obliki, in sicer:

- Katero odvetniško pisarno (odvetniško družbo ali posameznega odvetnika) je organ najel za pravno svetovanje študentoma … in/ali za njuno pravno zastopanje v postopku preiskave kaznivega dejanja ponareditve uradne listine (zapisnika seje organa fakultete – Študentskega sveta organa)?

- Kdaj je organ za namen, pod tč. 1, najel to odvetniško pisarno in na kakšni pravni podlagi?

- Posredovanje vseh relevantnih listin, vezanih na namen pod tč. 1, tj. naročilnice, pogodbe, pooblastila, računa (računov) za opravljene storitve pravnega svetovanja in/ali zastopanja navedenih študentov, bančna potrdila (bančnih potrdil) o opravljenem nakazilu (opravljenih nakazilih) itd.

(2) Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 117-2/23-TB-bf z dne 6. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), pri čemer je obrazložil, da iz zahteve prosilke ni razbrati časovnega okvira, na katerega se zahteva nanaša, zato se do njene zahteve ne more opredeliti. Prav tako prosilka ni pojasnila, kaj ima v mislih z izrazom »vse relevantne listine«. Organ sklepa, da prosilka želi dokumente zaradi pritiskov na študentska predstavnika in zaradi povzročanja motenj pri delovanju organa. Organ je navedel, da vztraja pri svoji odločitvi, da gre za dokumente, ki v času potekajoče preiskave kaznivega dejanja ne morejo biti prosto dostopni javnosti in da do zaključka preiskave kaznivega dejanja prosilki ni dolžan posredovati informacij, saj je dolžan ščititi pravice in interese svojih študentov. Študenta imata pravico do zasebnosti in do tega, da se v času preiskave javnosti ne razkriva podatkov glede postopka, ki je v teku. Organ je še navedel, da predstavlja kazensko ovajanje študentov za nedopustno obliko nadlegovanja študentov zaradi zavzetega mnenja.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 26. 9. 2023 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da odločba organa ni obrazložena, organ pa pri odločanju tudi ni sledil napotkom IP iz odločbe, s katero je ta zadevo vrnil v ponovni postopek. Organ očitno razpolaga z informacijami, saj je sam navedel, da je ščitil študenta v postopku tako, da je priskrbel in financiral »zaščito«. Prosilka zahteva gola dejstva glede zastopanja in s tem povezane pogodbe in stroške takega postopanja, kar gre za izdatke proračunskega uporabnika, ki nimajo podlage v zakonu ali drugem predpisu. Ime zagovornika ne more imeti pomena za potek kazenskega postopka in ne more škodovati izvedbi kazenskega pregona. Organ tudi ni definiral, s katerimi dokumenti razpolaga, ni raziskal dejanskega stanja in ni pridobil mnenja organa, ki vodi kazenski postopek, glede morebitne škode za izvedbo kazenskega pregona. Organ se tudi spreneveda, da iz zahteve prosilke ni mogoče razbrati obdobja, za katerega prosilka zahteva, kot tudi, da ni natančno specificirala dokumentov, saj je v zahtevi navedla, da želi naročilnice, pogodbe, pooblastila, račune, bančna potrdila itd. Jasno je torej, da gre za listine, nastale v zvezi s  prevzemom in plačilom zastopanja za navedeni fizični osebi. Prosilka je tudi navedla, da je namen, zakaj želi dokumente, nepomemben in za odločanje po ZDIJZ ni relevanten. Organ svojih trditev v odločbi ni izkazal ali obrazložil. Prosilka je še navedla, da je pomembno, kdo zastopanje študentom plačuje, na kakšni podlagi in zakaj ter v kakšnem obsegu, v smislu odgovornega upravljanja z javnimi sredstvi. Posredovanje takšnih informacij pa ne more vplivati na potek postopka. V postopku torej ne gre za nobeno zakonsko predvideno izjemo, navedbe glede prepovedi spolnega in drugega nadlegovana in trpinčenja v študijskem okolju pa so popolnoma neutemeljene. Ne gre namreč za kazensko ovadbo predstavnikov študentov zaradi zavzetega mnenja, temveč za kazenski postopek ponareditve uradne listine. Prosilka je priglasila tudi stroške postopka.

(4) Organ je pritožbo prosilke poslal v reševanje IP, z dopisom št. 60-1/23-TT-bf z dne 13. 10. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Obravnavani dokumenti iz zahteve in pritožbe

(6) Kljub temu, da se je organ v odločbi skliceval na to, da iz zahteve ni mogoče ugotoviti, katere dokumente prosilka zahteva, saj naj bi bila zahteva časovno neopredeljena, je organ na poziv IP za posredovanje dokumentov, navedenih v zahtevi prosilke, temu v roku brez ovir posredoval dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je prosilka zahtevala, in sicer:

- nabavno naročilo št. 4500060450 z dne 3. 3. 2023,

- račun št. 24/23 z dne 28. 2. 2023 s specifikacijo in dokazilo o plačilu z dne 30. 3. 2023,

- pogodba o opravljanju odvetniških storitev sklenjena dne 28. 8. 2023,

- račun št. 100/23 z dne 31. 8. 2023 in dokazilo o plačilu z dne 5. 10. 2023,

- nabavno naročilo št. 4500091429 z dne 11. 9. 2023,

- račun št. R-2023-176 z dne 31. 8. 2023 in dokazilo o plačilu z dne 20. 10. 2023.

(7) IP ugotavlja, da iz predloženih dokumentov izhajajo podatki glede vseh zahtevanih informacij prosilke, in sicer podatek o odvetniški pisarni oz. odvetniku, datumu najema odvetniških storitev in podlaga, kot tudi ostale relevantne informacije vezane na ta namen (naročilnice, pogodbe, računi, bančna potrdila o nakazilu). Organ je pojasnil, da z eno od odvetniških pisarn ne obstaja pogodba o opravljanju odvetniških storitev v pisni obliki. IP ugotavlja, da dokumenti vsebujejo tudi informacije o odvetniških storitvah za preostale zadeve, ki jih prosilka v svoji vlogi ni navedla (npr. skupni račun za različne pravne storitve), zato je dokumente presojal le v delu, v katerem se nanašajo na obseg, kot ga je v zahtevi opredelila prosilka, preostalega dela dokumentov pa IP ni presojal, saj gre za informacije, ki presegajo postavljeno zahtevo, dostop do njih pa ni del tega pritožbenega postopka.

(8) IP tako ugotavlja, da je prosilka zahtevala dokumente, kot so opredeljeni v 6. tč. izreka te odločbe, in sicer v delu, ki se nanašajo na namen opredeljen v zahtevi prosilke. Dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za opredelitev informacije javnega značaja, kot jih določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije, oz. ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ.

2.     Izjema varstva kazenskega postopka

(9) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku  (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US in 2/23 – odl. US; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.

(10) ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

(11) Prvi pogoj je v konkretni zadevi izpolnjen, saj se zahteva nanaša na posredovanje informacij glede pravnega zastopanja v postopku preiskave kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, organ pa jih je pridobil oz. ustvaril v zvezi s tem postopkom. 

(12) V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja drugega pogoja je treba upoštevati 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja stroškov (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Ker organ kljub navodilu IP obrazloženega mnenja organa, ki  obravnava zadevo, ni pridobil, je IP z zaprosilom št. 090-317/2023/10 z dne 18. 12. 2023 za mnenje zaprosil Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad, saj je iz predložene dokumentacije izhajalo, da se je predkazenski postopek vodil pred tem organom.

(13) Iz odgovora oziroma mnenja Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 0212-566/2023/2 (3E691-24) z dne 21. 12. 2023 izhaja, da je predkazenski postopek v zvezi s podano kazensko ovadbo zoper navedena študenta zaključen s poročilom na podlagi 10. odstavka 14. člena ZKP. V nadaljevanju je za utemeljitev obstoja drugega pogoja treba izvesti tako imenovani škodni test, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev mora ob tem biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe, na podlagi katere organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Iz mnenja Policijske postaje Ljubljana Bežigrad  z dne 21. 12. 2023 izhaja, da organ nima zadržkov glede razkritje informacij o tem, kateri odvetnik je zastopal študenta pri zaslišanju na PP Bežigrad, naročilnic o sodelovanju med organom in odvetnikom ter računov za opravljene storitve zastopanja študentov.

(14) Ker je pristojni organ za obravnavo predkazenskega postopka podal izjavo, da razkritje dokumentov ne bi škodovalo izvedbi predkazenskega postopka, je IP ugotovil, da drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, kar pomeni, da ta izjema v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni podana.

3.   Izjema poslovne skrivnosti

(15) Ker predložena dokumentacija vsebuje klavzulo varstva poslovne skrivnosti, se je IP po uradni dolžnosti v nadaljevanju opredelil še do te izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16) Skladno z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), predstavlja poslovna skrivnost strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(17) IP ugotavlja, da pogoji za poslovno skrivnost v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Za organ v konkretnem primeru, ki je javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in ne gospodarska družba po ZGD-1, v skladu z 2. členom ZDIJZ primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti organ pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi kot poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo zgolj z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

(18) Ob pregledu zahtevanih informacij IP ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi za organ imele tržno vrednost, prav tako ne gre za strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, s katerimi organ nastopa na trgu in bi mu lahko povzročile škodo na trgu. Pri tem je treba izhajati iz same vsebine in namena zahtevanih informacij, ki ne predstavljajo informacij glede delovanja organa na trgu, kot tudi ne informacij, ki bi predstavljale konkurenčno prednost organa na trgu. IP ponovno poudarja, da organ primarno sploh ne nastopa na trgu, saj gre za javni izobraževalni in znanstveno raziskovalno visokošolski zavod, katerega temeljna naloga, zaradi katere je bil ustanovljen, je izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela, ki predstavlja javno službo in ne tržne dejavnosti organa.

(19) IP na tem mestu dodaja, da zahtevane informacije predstavljajo tudi porabo javnih sredstev, saj gre za informacije o najemu določenih storitev, v zvezi s katerimi je bil organu, kot javnemu zavodu, izdan račun, ki je bil poravnan iz javnih sredstev organa. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na morebitno zatrjevano izjemo poslovne skrivnosti iz prvega odstavka) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker so vsi zahtevani podatki v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev, bi bili ti podatki javni tudi v primeru, če bi bila poslovna skrivnost morebiti podana, čeprav v konkretnem primeru ni. Ker gre za informacije o porabi javnih sredstev (najem odvetniških storitev v zameno za plačilo organa), teh informacij, skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, kot svoje poslovne skrivnosti tudi ne bi mogla varovati nasprotna stranka (tj. odvetniška pisarna), saj so podatki o porabi javnih sredstev absolutno javne informacije. IP glede na navedeno zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni podana.

4.     Izjema varstva osebnih podatkov

(20) Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval tudi, da gre za pravico do zasebnosti študentov, se je IP v nadaljevanju opredelil še do izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(21) Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, je bila to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter takrat Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-1). 

(22) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

(23) IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje tako nevarovane osebne podatke, tj. osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti, kot varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. V obravnavani dokumentaciji se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime in priimek odvetnika (oz. odvetniške pisarne), njegov sedež, davčna, matična in IBAN številka, elektronski naslov in telefonska številka, podpis

- ime in priimek, telefon in elektronski naslov kontaktne osebe organa na nabavnem naročilu,

- ime in priimek osebe, ki je pripravila račun odvetnika,

- ime in priimek študentov,

- ime in priimek, naziv in podpis dekanje organa in tajnika fakultete.

(24) Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov, na katere se nanašajo, zaradi česar gre skladno z določbami Splošne uredbe za osebne podatke.

(25) IP ugotavlja, da je dovoljeno razkriti naslednje osebne podatke:

- imena, priimke, nazive in podpise javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, saj je zakonska podlaga za njihovo razkritje podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ,

- ime in priimek odvetnika (oz. odvetniške pisarne), njegov sedež, davčna, matična in IBAN številka, elektronski naslov in telefonska številka, podpis, saj gre za podatke, ki so javno navedeni v imeniku odvetnikov in tudi prosto dostopni na spletu, hkrati pa odvetnik (oz. odvetniška pisarna) v pravnem prometu ne nastopa v zasebnopravni sferi kot posameznik, temveč kot gospodarski subjekt, podatki o imenu gospodarskega subjekta, sedež, telefonski naslov ipd. pa zato ne predstavljajo osebnih podatkov v smislu Uredbe oz. ZVOP-2,

- ime in priimek študentov, saj je zakonska podlaga za razkritje podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedena študenta sta bila namreč predstavnika Študentskega sveta organa, kar pomeni, da sta v tem delu opravljala javno funkcijo, dokumenti pa se nanašajo na njuno delovanje v okviru opravljanja navedene funkcije. Prav tako je podlaga za razkritje poraba javnih sredstev, saj sta bila upravičena do storitev, ki so bile plačane iz javnih sredstev organa, podatki o porabi javnih sredstev pa so absolutno javni, s tem pa tudi namen njihove porabe.

(26) Vsi ostali zgoraj navedeni osebni podatki so varovani, ker ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, vendar pa je te podatke iz vseh navedenih dokumentov mogoče enostavno izločiti tako, da se ohrani njihova zaupnost oziroma varovana narava, hkrati pa se ne prizadene integritete preostale vsebine obravnavanih dokumentov. Zato je mogoče in treba prosilki v konkretni zadevi zagotoviti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Prosilki se tako ne razkritje podatka o osebi, ki je za odvetnika pripravila račun, saj za razkritje zaposlenih v zasebnem sektorju, ki niso javno objavljeni kot zastopniki družbe, praviloma ni zakonske podlage, prav tako pa skladno s prakso IP elektronski naslov in telefon posameznega javnega uslužbenca ne predstavljata informacije, ki bi bila javna po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(27) IP je tako zaključil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na nevarovane osebne podatke utemeljena, neutemeljena pa je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

5. Načelo univerzalnega prosilca

(28) Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na osebne nagibe in okoliščine, zaradi katerih naj bi prosilka zahtevala dokumente, IP pojasnjuje, da slednje za presojo dostopa do dokumentov po ZDIJZ niso in ne smejo biti pravno relevantne okoliščine, ki bi jih moral organ pri odločanju upoštevati. Organ je namreč odločal o zahtevi postavljeni na podlagi določil ZDIJZ. Kadar organ odloča o dostopu do informacije javnega značaja izhaja iz načela univerzalnega prosilca (načelo erga omnes), kar pomeni, da se presoja javnost informacije oz. njeno vsebino in ne specifičnih okoliščin posameznega prosilca. Informacija javnega značaja je tako lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki organu postavi isto zahtevo. Torej, organ je dolžan presojati, ali lahko dokument iz postavljene zahteve posreduje komurkoli, okoliščine konkretnega prosilca pa za posredovanje t. i. univerzalnemu prosilcu niso pomembne. Ob upoštevanju načela prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ ima namreč vsak prosilec pravico od organa pridobiti informacijo javnega značaja na enak način in pod enakimi pogoji kot drugi. Če organ lahko komurkoli omogoči dostop do dokumenta, mora v enakem obsegu omogočiti dostop tudi prosilki, saj če dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja za enega prosilca, ni podlage, da bi bili drugi prosilci diskriminirani in bi isti dokument od organa prejeli v drugačnem obsegu. Glede na navedeno so okoliščine, ki jih navaja organ irelevantne, saj teh okoliščin organ pri presoji, ali je dokument prosto dostopen splošni javnosti, v postopku po ZDIJZ ne more pravno upoštevati.

6.     Sklepno

(29) Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(30) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, zato prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

(32) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka