prosilec - EKO sklad j.s.

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve ugodil delno, v delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. Zoper odločbo organa je vložil pritožbo stranski udeleženec, in sicer zoper del izreka odločbe, v katerem je organ prosilcu omogočil dostop do dopisov stranskega udeleženca. Razkritju zahtevanih podatkov je stranski udeleženec nasprotoval na podlagi izjem od dostopa po 2., 3., 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Mnenja je, da v skladu z 2. členom ZPosS v povezavi z 2., 3., 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ poslovno skrivnost predstavljajo vse informacije, ki jih je posredoval organu v postopku javnega naročila in za izvedbo Pogodbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana poslovna skrivnost le v enem od dopisov, in sicer pri podatkih o navedenih strankah stranskega udeleženca. IP je tako pritožbi stranskega udeleženca ugodil le v tem delu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-195/2023/6

Datum: 6. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 17. 3. 2022, zoper del 1. točke izreka odločbe Eko sklada, Slovenski okoljski javni sklad, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2022-15 z dne 1. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi stranskega udeleženca z dne 17. 3. 2022 se delno ugodi. Odločba Eko sklada, Slovenski okoljski javni sklad, št. 090-1/2022-15 z dne 1. 3. 2022, se v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v prvem odstavku elektronskega dopisa družbe …, z dne 20. 4. 2021 (11:01 AM), prekriti navedeni stranki te družbe, torej besedilo med »(primer« in »in drugi)«.«.

2. V preostalem delu se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

3.     V postopku reševanja teh pritožb niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Družba … (v nadaljevanju: prosilec), je z zahtevo z dne 21. 12. 2022 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahtevala dostop do celotne dokumentacije, vezane na izvajanje Pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne št. 4300-4/2020 dne 29. 1. 2021 (v nadaljevanju: Pogodba), in sklenjenih aneksov k tej pogodbi, in sicer:

-       kopije sklenjenih aneksov;

-       kopijo gradiva organa, ki je bilo osnova za sklenitev aneksa, vključno z morebitnimi pravnimi mnenji in investicijsko dokumentacijo;

-       vse inšpekcijske odločbe, vezane na izvajanje Pogodbe;

-       kopije vseh poročil in računov izvajalca za obdobje od sklenitve Pogodbe, do podaje predmetne zahteve;

-       vse dopise izvajalca, vezane na izvajanje Pogodbe;

-       vse dopise organa, vezane na izvajanje Pogodbe.

Kot način seznanitve je določila informacije v obliki drugega zapisa (npr datoteka po e-pošti).

Organ je z zahtevo seznanil stranskega udeleženca, ki se je do zahteve prosilca opredelil z elektronskim odgovorom z dne 31. 1. 2022. Razkritju zahtevanih podatkov je nasprotoval na podlagi izjem od dostopa po 2., 3., 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Utemeljitev svoje odločitve je podal samo za 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, pri tem pa se je skliceval na 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) in 9. člen Pogodbe. Mnenja je, da v skladu z 2. členom ZPosS v povezavi z 2., 3., 6. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ poslovno skrivnost predstavljajo vse informacije, ki jih je posredoval organu v postopku javnega naročila in za izvedbo Pogodbe.

Organ je z odločbo št. 090-1/2023-20 z dne 13. 2. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, glede zahtevanih inšpekcijskih odločb pa v celoti. Organ je najprej, upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ugotovil, kateri dokumenti so predmet zahteve, nato pa je preveril, ali je treba dostop do posameznih podatkov zavrniti na podlagi katere izmed zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da gre v obravnavnem primeru smiselno za nadzor nad postopkom javnega naročanja, tako z vidika delovanja organa, kot tudi samega ponudnika. Javnost ima pravico izvedeti, ali je bilo javno naročilo izvedeno zakonito ter pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, saj mu v nasprotnem primeru javna sredstva ne pripadajo. V zvezi z zahtevanimi dopisi stranskega udeleženca kot izvajalca je tako navedel, da gre za informacije, ki se nanašajo na izvajanje pogodbene obveznosti po javnem naročilu, za katero se porabljajo javna sredstva, zato je z izpodbijano odločbo razkril podatke, za katere je ocenil, da se nanašajo na izvajanje Pogodbe. Po pregledu navedenih podatkov ni našel podatkov, iz katerih bi izhajal izvajalčev know how s področja izvajanja storitev glavne pisarne, zajema dokumentacije, zajema podatkov, upravljanja vhodne in izhodne pošte, … (predmet Pogodbe). Je pa odločil, da se prekrijejo varovani osebni podatki.

Zoper odločbo organa je stranski udeleženec vložil pritožbo z dne 17. 3. 2022, in sicer zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da se izpodbijana odločba razveljavi v delu 1. točke izreka, ki se nanaša na dopise stranskega udeleženca z dne 19. 4. 2021, 20. 4. 2021, 22. 4. 2021, 8. 12. 2021, 9. 12. 2021 in 14. 12. 2021, ter se prosilcu dostop do teh dopisov zavrne. Navedel je še, da v skladu z 2. členom ZPosS v povezavi z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ smatra kot poslovno skrivnost vse informacije, ki jih je posredoval organu v postopku javnega naročanja in za izvedbo Pogodbe, kar zajema tudi zahtevane dopise, saj bi razkritje lahko imelo negativne posledice v sodnem postopku, v katerem izpodbija odločbo o prekršku Inšpektorata Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: Inšpektorat  za delo), vezano na izvajanje Pogodbe. Navedel pa je tudi, da vse predmetne dopise smatra tudi kot avtorsko delo v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP). Organ nima soglasja po reprodukciji, deljenju ali kakršni koli drugi uporabi teh dopisov.

Organ je prosilca seznanil s pritožbo stranskega udeleženca, ki pa se na poziv organa ni odzval.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2022-63 z dne 26. 6. 2023, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpodbijano odločbo ter zahtevane dopise. Navedel je tudi, da je ob pregledu zadev 15. 6. 2023 žal ugotovil, da pritožba pomotoma ni bila vročena nasprotni stranki in ni bila odstopljena IP. Pritožbo je tako 15. 6. 2023 poslal v opredelitev tudi prosilcu.

Na poziv IP, št. 090-195/2023/2 z dne 3. 7. 2023, je organ posredoval IP še zahtevo prosilca, izjasnitev stranskega udeleženca o zahtevi, dokazilo o vročitvi le-te in dokazilo o vročitvi pritožbe v izjasnitev prosilcu.

Pritožba stranskega udeleženca je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja da stranski udeleženec izpodbija odločbo organa le v delu, v katerem je organ prosilcu omogočil dostop do dopisov stranskega udeleženca z dne 19. 4. 2021, 20. 4. 2021, 22. 4. 2021, 8. 12. 2021, 9. 12. 2021 in 14. 12. 2021, torej le v delu 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Presoja IP se tako v nadaljevanju nanaša le na dostop do vsebine navedenih dopisov stranskega udeleženca v delu, v katerem je organ prosilcu dostop dovolil.

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ na podlagi 1. člena ZDIJZ in da z zahtevanimi dopisi razpolaga v materializirani obliki, saj jih je IP posredoval v presojo z odstopom pritožbe. Pogoji za informacijo javnega značaja so tako v obravnavanem primeru podani.

Ker se stranski udeleženec med drugim sklicuje na izjemo varstva poslovne skrivnosti, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do vprašanja, ali je pri zahtevanih dopisih ta izjema podana oziroma ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do teh podatkov omogočil.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so zahtevani dopisi nastali po uveljavitvi ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS (če bi nastali pred uveljavitvijo ZPosS, pa bi bilo treba upoštevati 39. in 40. člena ZGD-1).

IP ugotavlja, da se vsebina dopisov stranskega udeleženca, dostop do katerih se presoja v obravnavanem primeru, nanaša na izvajanje Pogodbe, ki jo je organ sklenil s stranskim udeležencem za upravljanje z dokumentarnim gradivom (sprejemanje in evidentiranje pošte ter razvrščanje, klasifikacija in odprava dokumentarnega gradiva), ter za urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva. Podatki in Pogodba tega javnega naročila so sicer objavljeni na Portalu javnih naročil pod št. JN000109/2021-L01.[1] Konkretno se dopisi nanašajo na elektronsko komunikacijo stranskega udeleženca, vezano na dopise organa zaradi nadzora izvajanja Pogodbe pri organu s strani Inšpektorata za delo, in tudi na dopise stranskega udeleženca, vezane na dopise organa v zvezi z odpravo zaostankov po Pogodbi.

Poslovno skrivnost predstavljajo po 2. členu ZPosS le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[2], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugim pogojem za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti).«.[3] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[4]

IP v zvezi z zahtevanimi dopisi ugotavlja, da bi bilo potencialno sicer mogoče vsebino teh dopisov opredeliti kot poslovno skrivnost, ker gre za poslovno komunikacijo med dvema poslovnima subjektoma, vezano na izvajanje konkretne pogodbe, vendar je treba v obravnavanem primeru upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke. Ker so predmet pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja, se presoja IP osredotoča na to, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZDIJZ. Kot že navedeno, dopisi so povezani z opravljanjem storitev stranskega udeleženca za organ na podlagi Pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja.

V obravnavanem primeru gre torej za podatke na strani izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo s pravno osebo javnega prava, pa tudi za podatke, ki kažejo na skrbnost organa pri sklenitvi in izvajanju pogodbe, zato je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[5] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.

Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar se del vsebine zahtevanih dopisov nanaša na odpravo zaostankov, torej na samo opravljanje storitev stranskega udeleženca za organ na podlagi Pogodbe, ki je v obravnavanem primeru podlaga za porabo javnih sredstev. Vsebina dopisov se torej v delu nanaša na samo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca za organ. Del vsebine pa se nanaša na vprašanje obstoja pogojev na strani stranskega udeleženca, da opravlja storitve za organ, kar pa je v obravnavanem primeru prav tako posredno povezano s porabo javnih sredstev. IP ob tem ponovno poudarja, da je organ pravna oseba javnega prava, za katerega velja transparentnost na celotnem področju njegovega delovanja. Kot podatke o porabi javnih sredstev je treba tako šteti tudi podatke o tem, kako je organ postopal v obravnavanem primeru nadzora Inšpektorata za delo, kažejo pa tudi na ravnanje organa v zvezi s samo sklenitvijo Pogodbe. IP ob tem poudarja, da sta organ in stranski udeleženec s sklenitvijo Pogodbe prevzela določene obveznosti, zato je nadzor nad gospodarnostjo ravnanja z javnimi sredstvi v javnem interesu.

Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

IP torej na podlagi navedenega zaključuje, da v obravnavanem primeru ne gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca, razen v delu elektronskega dopisa z dne 20. 4. 2021 (11:01 AM), v katerem sta navedeni dve stranki stranskega udeleženca. Po oceni IP gre v tem delu za podatke, ki jih je mogoče šteti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca po 2. členu ZPosS, zato je IP organu naložil, da jih prekrije (1. točka izreka te odločbe).

IP ugotavlja, da se je stranski udeleženec skliceval tudi na izjemi po 6. oziroma 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi izdane odločbe o prekršku Inšpektorata za delo v zvezi z izvajanjem Pogodbe, zoper katero je vložil zahtevo za sodno varstvo, zato se IP opredeljuje še do izjeme varstva sodnega postopka.

Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

(1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

(2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Upoštevaje navedene določbe IP ugotavlja, da izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru nedvomno ni podana. Pogoja morata biti namreč podana hkrati, pri čemer IP ugotavlja, da konkretna škoda, ki bi za sodni postopek nastala, ni izkazana. Stranski udeleženec je dejansko sodni postopek le omenil. Pri tem pa IP dodaja, da tudi po njegovi oceni z razkritjem vsebine teh dopisov sodnemu postopku ne bi mogla nastati škoda, saj sodišče v primeru zahteve za sodno varstvo, ob pogoju izpolnjenih procesnih predpostavk, samo izvede dokazni postopek in uporabi relevantne določbe predpisov.

Glede na to, da se je stranski udeleženec skliceval tudi na avtorskopravno varovanje, se IP do zahtevanih dopisov opredeljuje še s tega vidika.

Avtorsko delo

Avtorska dela so po ZASP individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 5. člena). Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Upoštevaje navedene je tako povsem nesporno, da v obravnavanem primeru zahtevani podatki ne predstavljajo avtorskega dela, ker gre za pojasnila stranskega udeleženca organu v zvezi z izvajanjem njegove dejavnosti in izvrševanja storitev po Pogodbi.

Drugih izjem od prostega dostopa IP pri presojani vsebini zahtevanih dopisov, upoštevaje pritožbene navedbe stranskega udeleženca, po uradni dolžnosti ni ugotovil, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranski udeleženec.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je izpodbijano odločbo delno odpravil in v delu sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa pritožbo stranskega udeleženca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=385820

[2] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[3] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[4] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[5] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pa tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.

[6] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.