prosilec - Dravske elektrarne Maribor d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval posredovanje ponudbenih predračunov za javno naročilo, zavezanec pa je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani ponudbeni predračuni že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla za naročilo blaga (pravni posel namreč predstavlja pogodba, ki je bila sklenjena v povezavi s ponudbenimi predračuni), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Ker je prosilec zahteval dokumente, ki v konkretnem primeru ne predstavljajo informacij javnega značaja, je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 09021-1/2021/2

Datum: 28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … z dne 7. 6. 2021, (v nadaljevanju prosilec), zoper zavrnilni odgovor družbe Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (v nadaljevanju zavezanec) z dne 3. 6. 2021, št. 05 03-1/2021-18, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 7. 6. 2021, zoper zavrnilni odgovor Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o., št. 05 03-1/2021-18 z dne 3. 6. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 25. 5. 2021 zavezancu poslal zahtevo, s katero je skladno z ZDIJZ zahteval fotokopije vseh ponudbenih predračunov za javno naročilo: Dobava materiala za vzdrževanje v DEM, št. odločitve 40 01-541/2019-8.

Zavezanec je prosilcu dne 27. 5. 2021 poslal ponudbeni predračun s skupno ocenjeno ponudbeno ceno. Iz dokumenta so razvidni podatki, ki jih je prosilec dolžan posredovati skladno z določili 6.a člena ZDIJZ. Prosilcu je pojasnil, da mu ponudbenega predračuna izbranega ponudnika z natančno specifikacijo ponujenih izdelkov, cenami itd., ne more posredovati, saj je dokument označen kot poslovna skrivnost ponudnika in bi lahko razkritje konkurenci ponudniku povzročilo poslovno škodo. Pogodba je sklenjena za obdobje dveh let od 16. 9. 2019 dalje, podatki o javnem naročilu pa so dostopni na spletni povezavi.

Prosilec je dne 1. 6. 2021 znova zahteval isti dokument z navedbo, da je po 35. členu ZJN-3 cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost ponudbe javen podatek.

Zavezanec je dne 3. 6. 2021 zahtevo prosilca ponovno zavrnil z istimi argumenti.

Prosilec je dne 7. 6. 2021 zoper zavrnilni odgovor zavezanca vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu zavezanec kljub 35. členu ZJN-3 ne želi posredovati zahtevanih podatkov, in sicer cene na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti ponudb.

Zavezanec je dne 16. 6. 2021 pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 05 03-1/2021-20. Odstopu pritožbe je priložil še predmetno dokumentacijo in odgovor izbranega ponudnika, da predstavljajo zahtevani podatki poslovno skrivnost in da ne dovoli posredovanja zahtevanih predračunov, z izjemo podatka o skupni ponudbeni vrednosti, ki je skladno z določili ZJN-3 javno objavljena na portalu javnih naročil.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da je družba Dravske elektrarne Maribor d. o. o., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega že opredelil v svojih predhodnih odločbah[1]. Zavezanec je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 100% delež zavezanke, vir AJPES) in je kot zavezanec tudi vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES, na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko je nastala informacija, ki je predmet zahteve. IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP.

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer, ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, in sicer ponudbeni predračuni za javno naročilo: Dobava materiala za vzdrževanje v DEM, št. odločitve 40 01-541/2019-8, že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla za naročilo blaga (pravni posel namreč predstavlja pogodba, ki je bila sklenjena v povezavi s ponudbenimi predračuni, op. IP), zato jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Skladno z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. IP ugotavlja, da predmetni predračuni predstavljajo informacijo, ki je neposredno povezana s sklenjenim pravnim poslom, tj. pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in bi jo bilo mogoče razkriti kot informacijo javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, vendar le, če bi bil za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes. IP ob pregledu dokumentacije ni našel nobene okoliščine,  ki bi nakazovala na to, da je za razkritje ponudbenih predračunov podan prevladujoči javni interes. Iz prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi, v konkretnem primeru pa te okoliščine niso podane, prav tako se na prevladujoč javni interes ni skliceval prosilec.

Glede na to, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja po prvem ali drugem odstavku 4.a členu ZDIJZ, saj zahtevane informacije ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 6.a člena ZDIJZ, ki kot absolutno javne informacije določa tudi pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil. Ponudbeni računi izbranega ponudnika z navedbami cen na enoto ne predstavlja osnovnih informacij o sklenjenem pravnem poslu oz. izdatku zavezanca, zato ne gre za absolutno javno informacijo javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ

V konkretnem primeru je treba predvsem upoštevati, da gre pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri drugih organih, npr. državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih, izvajalcih javnih služb itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z njihovim poslovanjem, ampak le v omejenem obsegu, kot to definirata 4.a oziroma 6.a člen ZDIJZ.

Ker zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP ni spuščal v presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so pri presoji dostopa do informacij javnega značaja sicer pomembna za odločitev. Tako ni presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, niti ali bi morale biti javno dostopne tudi na podlagi Zakona o javnih naročilih, saj se vse to ugotavlja le v primeru, če gre za informacije javnega značaja (oziroma če je podana katera izmed taksativno naštetih izjem od dostopa do informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožbena navedba, da so informacije javne na podlagi ZJN-3, zato ni bila pravno relevantna, saj bi IP to okoliščino presojal le v primeru, ko bi predhodno ugotovil, da je prosilec zahteval dokumente, ki skladno s 4.a členom ZDIJZ predstavljajo informacijo javnega značaja, oz. dokumente, ki bi jih bil zavezanec na podlagi ZDIJZ dolžan posredovati javnosti. Ker je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, so postale te okoliščine za odločitev v konkretni zadevi pravno irelevantne.[2]

Ker je v obravnavni zadevi tako zavezanec postopal pravilno, pritožbi ni mogoče ugoditi, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke informacije javnega značaja.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbo št. 0902-21/2016/10 z dne 24. 1. 2017.

[2] Takšno stališče je glede dostopa do pogodbenih predračunov izbranih ponudnikov pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavzel IP že v odločbi št. 0902-2/2016/4 z dne 19. 5. 2016.