prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-24/2026/4

Datum: 24. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 1. 2026 in dne 14. 1. 2026, zoper sklepa Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-407/2025-2 z dne 31. 12. 2025 in št. DODV-408-409/2025-2 z dne 7. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 1. 2026, zoper sklep Državnega odvetništva Republike, št. DODV-407/2025-2 z dne 31. 12. 2025, se zavrne.

2.     Pritožba prosilca z dne 14. 1. 2026, zoper sklep Državnega odvetništva Republike, št. DODV-408-409/2025-2 z dne 7. 1. 2026, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)            Prosilec je dne 26. 11. 2025 na Ministrstvo za naravne vire in prostor naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ta pa jo je v delu, ki se nanaša na 1. točko, dne 1. 12. 2025 odstopil organu v pristojno reševanje. Prosilec je zaprosil za posredovanje:

1.     fco. izračuna delne pripoznave DO RS z dne 21. 3. 2024.

2.     fco. soglasja MNVP RS k izplačilu tozadevne delne pripoznave z dne 21. 3. 2024.

Prosilec je dne 4. 12. 2025 na organ naslovil še dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja s sledečo vsebino:

Zahteva št. 1: Prosilec zahteva pridobitev izračunov za vsakega izmed različnih zneskov materialnih škod v '…', vse na istem temelju, in sicer ca. 105.000€, 226.255€, 525.000€ in narobe sešteto obligatorno poravnalno ponudbo Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025 slednja v pravilno seštetem znesku ca. 1.700.000€, kot je bilo to storjeno v odločbi št. DODV-362/2025-2 z dne 28. 11. 2025 za tozadevni izračun zneska materialne škode 525.000€, katerega izplačilo je z zamudnimi sodnimi obrestmi v znesku ca. 700.000€.

Zahteva št. 2.: Prosilec zahteva pridobitev uradnega dokumenta, kjer je skupni znesek detektiranih/priznanih škod opredeljen kot seštevek zneska, ki ga je bilo pripravljeno ponuditi RS MF in vsa ostala ministrstva, ki so 'ujeta' v dokončno, pravnomočno presojenih, naklepnih kršitvah človekovih pravic ….

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z dvema sklepoma, in sicer:

- s sklepom št. DODV-407/2025-2 z dne 31. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep št. 1), je organ zahtevo z dne 26. 11. 2025, v celoti zavrgel iz razloga, ker prosilec zahteva dokument, glede katerega je bilo predhodno že odločeno, in zahteva prosilca zavrnjena,

- s sklepom št. DODV-408-409/2025-2 z dne 7. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani sklep št. 2), je organ zahtevi z dne 4. 12. 2025 v celoti zavrgel, ker prosilec zahteva dokumente, glede katerih je bilo predhodno že odločeno, in zahteva prosilca zavrnjena,

(3) V izpodbijanem sklepu št. 1 je organ pojasnil, da je o zahtevi prosilca z dne 26. 11. 2025 (1. točka zahteve) odločal že v postopku o istovrstni zahtevi prosilca z dne 27. 3. 2024, v katerem je bila izdana odločba št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 10. 7. 2024 vložil pritožbo. IP pa je o pritožbi odločil z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024.

(4) V izpodbijanem sklepu št. 2 je organ navedel, da je o zahtevah prosilca z dne 4. 12. 2025 že večkrat odločil, in sicer je bila prosilcu na podlagi zahteve z dne 30. 10. 2025 izdana zavrnilna odločba št. DODV-362/2025-2 z dne 28. 11. 2025. Zoper navedeno odločbo prosilec ni vložil pritožbe, zato je odločba dokončna. Na podlagi podane zahteve z dne 31. 3. 2025 je organ odločil še z zavrnilno odločbo št. DODV-146/2025-2 z dne 29. 4. 2025. Zoper navedeno odločbo prosilec ni vložil pritožbe, zato je odločba dokončna. Na podlagi podane zahteve z dne 4. 12. 2024 je organ odločil še z zavrnilno odločbo št. DODV-283/2024-2 z dne 7. 1. 2025. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbe z dne 9. 1. 2025. IP pa je z odločbo št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025 zavrnil pritožbe prosilca.

(5) Zoper sklepe je prosilec dne 7. 1. 2026 in dne 14. 1. 2025, ustno na zapisnik, vložil pritožbe, s katerimi v celoti oporeka odločitvam organa. Meni, da ni zahteval istih dokumentov kot predhodno, v obravnavani zadevi je zahteval 2 dokumenta, predhodno pa le enega. Prav tako v nobeni od predhodnih zahtev ni povzel različnih zneskov, kot v obravnavani zahtevi.

(6) Ker organ po prejemu pritožb, sklepov ni nadomestil z novimi odločitvami, je pritožbe na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-407/2025-4 z dne 20. 1. 2026 in dopisom št. DODV-408-409/2025-4 z dne 20. 1. 2026, odstopil v reševanje IP, kot dovoljene, pravočasne in vložene s strani upravičene osebe.

(7) S sklepom št. 090-24/2026/3 z dne 3. 2. 2026 je IP pritožbe prosilca združil v en postopek, o njih pa bo odločil s to odločbo.

Pritožbe niso utemeljene.

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo oziroma sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanimi sklepi pravilno zavrgel zahteve prosilca, ker je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogami prosilca z dne 26. 11. 2025 in 4. 12. 2025, že odločil.

(10) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(11) Organ je v izpodbijanih sklepih pojasnil, da je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogami prosilca z dne 26. 11. 2025 in 4. 12. 2025, odločal že v postopkih o istovrstnih zahtevah prosilca, in sicer:

- o zahtevi prosilca z dne 26. 11. 2025 je organ že odločil na podlagi istovrstne zahteve z dne 27. 3. 2024 in izdal zavrnilno odločbo št. DODV-107/2024-7 z dne 3. 7. 2024. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 10. 7. 2024 vložil pritožbo. IP pa je o pritožbi odločil z odločbo št. 090-283/2024/3 z dne 10. 9. 2024.

- o zahtevah prosilca z dne 4. 12. 2025 pa je organ že odločil z zavrnilno odločbo št. DODV-362/2025-2 z dne 28. 11. 2025, in sicer na podlagi istovrstne zahteve z dne 30. 10. 2025, z zavrnilno odločbo št. DODV-146/2025-2 z dne 29. 4. 2025 na podlagi istovrstne zahteve z dne 31. 3. 2025 in z zavrnilno odločbo št. DODV-283/2024-2 z dne 7. 1. 2025 na podlagi istovrstne zahteve z dne 4. 12. 2024.

(12) IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je organ z dopisom št. DODV-407/2025-4 z dne 20. 1. 2026 in dopisom št. DODV-408-409/2025-4 z dne 20. 1. 2026 odstopil v pristojno reševanje. IP je ugotovil, da je organ v zahtevah prosilca z dne 26. 11. 2025 in dne 4. 12. 2025 dejansko že odločil, saj je, na podlagi podanih istovrstnih zahtev, že izdal zavrnilne odločbe. Pri tem ni bistveno, kako je prosilec oblikoval zahtevo, temveč je vprašanje, ali je organ že odločal o dostopu do istega (istih) dokumenta. Pritožbena navedba, da je prosilec v zahtevi navedel, da zahteva dva dokumenta, organ pa je zavrgel, ker je predhodno odločil že od enem od teh dokumentov, ni utemeljena, saj je prosilec v zahtevi z dne 26. 11. 2025 resda navedel dva dokumenta, vendar je ministrstvo organu odstopilo zahtevo le v delu, ki se nanaša na en dokument od dveh (tj. 1. točka zahteve), torej je bila pristojnost organa odločiti le v delu, v katerem mu je bila zahteva odstopljena (torej le o dokumentu, ki je naveden pod tč. 1 zahteve), kar je organ tudi storil. Prav tako ni bistveno, da je prosilec v zahtevi navedel posamezne izračune različnih zneskov materialnih škod kot enotna zahteva, saj je organ ugotovil, da je o zahtevah po posredovanju navedenih izračunov že odločil v okviru treh predhodnih postopkov in zahteve prosilca zavrnil. Organ torej ni dolžan odločati znova le zato, ker je prosilec istovrstne zahtevke postavil v enotni zahtevi, predhodno pa v treh različnih.

(13) Na podlagi ugotovitve, da so bile o zahtevi za dostop do zahtevanih dokumentov že izdane zavrnilne odločbe, dejansko stanje zaradi katerega je organ zahteve zavrnil ali pravna podlaga, na katero se opirajo zahtevki, pa se ni spremenila, je IP zaključil, da je odločitev organa v izpodbijanih sklepih, da zahteve prosilca z dne 26. 11. 2025 in dne 4. 12. 2025 zavrže, pravilna. Pritožbe prosilca tako niso utemeljene, zato jih je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke