prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval fotokopije predloga, ki je bil temelj za tožbo, ki jo je organ v imenu Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) vložil zoper odločbo IP. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval zaprosilo IRSOP za vložitev tožbe skupaj s petimi prilogami. Zavrnil pa mu je dostop do osnutka tožbe in ostalih njenih prilog in se pri tem skliceval na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ. IP je namreč ugotovil, da prosilec z dokumenti, ki so bili predmet odločanja v pritožbenem postopku že razpolaga kot prizadeta stranka upravnega spora, kar je poudarjal tudi prosilec sam, in zato za dostop do njih nima pravnega interesa. 

ODLOČBA:

Številka: 090-21/2021/3

Datum: 3. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 1. 2021, zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-190/2020-2  z dne 18. 1. 2021, popravljeno s sklepom, št.  DODV-1 VSRU-190/2020-6  z dne 21. 1. 2021 , v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

20. Pritožba prosilca z dne 20. 1. 2021 zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega odvetništva, št. DODV-1 VSRU-190/2020-2 z dne 18. 1. 2021, popravljeno s sklepom, št.  DODV-1 VSRU-190/2020-6  z dne 21. 1. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 12. 2020 od organa zahteval fotokopije predloga, ki je bil temelj za tožbo, ki jo je organ v imenu Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) vložil zoper odločbo IP, ki je bila izdana v zvezi z dostopom do korespondence med organom in IRSOP.

Organ je z odločbo, št. DODV-1 VSRU-190/2020-2  z dne 18. 1. 2021, prosilčevi zahtevi delno ugodil. S 1. točko izreka je odločil, da se prosilcu dovoli dostop do fotokopij zaprosila IRSOP za vložitev tožbe, št 090-36/2019-154 z dne 26. 11. 2020 skupaj s petimi prilogami. Z 2. točko izreka pa je prosilcu zavrnil dostop do ostalih šestih prilog k navedenemu zaprosilu za vložitev tožbe. S popravnim sklepom, št. DODV-1 VSRU-190/2020-6  z dne 21. 1. 2021, je 2. točko izreka odločbe popravil oziroma dodal pojasnilo, da ta točka izreka, torej teh šest prilog k zaprosilu z dne 26. 11. 2020, pomeni osnutek tožbe in pet prilog. V obrazložitvi odločbe je navedel, da se zahtevani dokumenti nahajajo v spisu organa št. U 11218/2020, in da gre za zaprosilo IRSOP,  št 090-36/2019-154 z dne 26. 11. 2020 z 11 prilogami, to so osnutek tožbe in 10 prilog, ki jih je v odločbi identificiral z imenom in številko dokumenta. Dostop do dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvi pogoj navedene izjeme je izpolnjen, ker je organ kot zakoniti zastopnik IRSOP v skladu z določilom 12. člena Zakona o državnem odvetništvu[1] ( v nadaljevanju ZDOdv) in na podlagi zahteve (zaprosila) IRSOP z dne 26. 11. 2020, dne 8. 12. 2020 vložil  tožbo na Upravno sodišče RS, zoper odločbo IP št. 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020, kjer se upravni spor vodi pod opravilno številko I U 1910/2020. V zvezi z škodnim testom kot drugim pogojem predmetne izjeme pa je organ navajal, da so dokumenti, ki so predmet presoje tega postopka, pridobljeni z namenom in hkrati podlaga za vložitev tožbe v upravnem sporu ter hkrati njegov bistveni del (dokazi). Skliceval se je na načelo enakosti orožij (pravnih sredstev) in načelo učinkovitega izvajanja sodne oblasti. V primeru, ko je vsebina tožbe ali drugih vlog predmet javnega razpravljanja, bi kritike teh vlog, ne glede na njihov dejanski pravni pomen, lahko vplivale na stališča, ki jih brani institucija pred Upravnim sodiščem. Z razkritjem vsebine dokumentov, ki so predmet presoje tega postopka, bi bilo omogočeno, čeprav zgolj v zaznavi javnosti, izvajanje zunanjih pritiskov na sodno dejavnost in poseganje v nemotenost razprav. Organ je tako ocenil, da bi razkritje dokumentov tej začetni fazi upravnega spora poseglo v sodni postopek in povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Organ se je dalje skliceval tudi na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 4/2020 in stališče, da je pri dostopu do informacij javnega značaja treba izhajati tudi z postopkovnih zakonov (ZKP, ZPP …). Po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki v Z U S-1 niso urejena, primarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker ZUS-1 ne ureja,  kdo lahko pregleduje in prepisuje sodne spise spisa, se za to vprašanje uporablja določba 150. člena ZPP. Ta določa, da se drugim osebam (ki niso sodelovale v postopku),  lahko dovoli pregled in prepis spisa le, če imajo opravičeno korist. Izkazati morajo, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njihovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti. Upoštevajoč vse navedeno je organ zaključil, da je izpolnjen tudi drugi pogoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper odločbo organ vložil pritožbo, v kateri je navajal, da jo kategorično prereka in da je praktično brezpredmetna, saj je fotokopije predmetnih dokumentov brez zadržkov že prejel od organa, iste dokumente pa išče tudi pri IRSOP, saj ta skriva dve, zanj neugodni strokovni mnenji organa z dne 7. 10. 2011 in 17. 10. 2011. Dalje navaja, da mu organ predmetne tožbe noče posredovati, ob tem pa navaja, da jo je že prejel kot stranka z interesom od Upravnega sodišča in je nanjo tudi že odgovoril v upravnem sporu. Kot stranka z interesom pa ima verjetno tudi pravico, da v zahtevne dokumente vpogleda pri Upravnem sodišču, zato so navedbe organa brezpredmetne in zgrešene. Navaja še, da se organ sklicuje na lastni škodni test, ne pa na test sodišča, ki vodi postopek. Ugotavlja, da se je v obrazložitvi odločbe izgubila ena priloga, saj se organ sklicuje le na 10 prilog, medtem, ko je v izreku izpodbijane odločbe odločeno o 11- ih prilogah. IP predlaga, da dovoli dostop do zahtevanih dokumentov, zaradi potreb dokazovanja pred sodiščem, kjer dokazuje nezakonito ravnanje IRSOP.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. DODV-1 VSRU-190/2020-7 z dne 22. 1. 2021, odstopil v reševanje IP, skupaj z dokumenti zadeve.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Predmet zahteve in obseg pritožbene presoje

V obravnavani zadevi je prosilec od organa, na podlagi določb ZDIJZ, zahteval dostop do predloga, ki je bil temelj za tožbo, ki jo je organ kot zakoniti zastopnik IRSOP vložil zoper odločbo IP, ki je bila izdana v zvezi z dostopom do korespondence med organom in IRSOP. Kot je navedel že organ in kot IP ugotavlja iz svojih evidenc, gre za odločbo IP, št 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020, zoper katero je bila vložena tožba s strani organa oziroma IRSOP, upravni spor pa se vodi pri Upravnem sodišču RS, oddelku v Ljubljani, pod opr. št I U 1910/2020. 

Organ je kot dokumente predmetne zadeve prepoznal 12 dokumentov, ki se nahajajo v njegovem spisu št. U 11218/2020, in sicer:  zaprosilo IRSOP za vložitev tožbe, št. 090-36/2019-154 z dne 26. 11. 2020 z 11 prilogami, ki so:

• osnutek tožbe in njenih 10 prilog:

1. zahteva prosilca za IJZ z dne 1. 8. 2019,
2. odločbo IRROP, št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020,
3. odločbo IP, št. 090-138/2020 z dne 5. 11. 2020,
4. odločba IRSOP, št. 090-36/2019/62 z dne 9. 10. 2019,
5. odločba IP, št. 090-135/2019 z dne 30. 10. 2019,
6. dopis IRSOP z dne 5. 11. 2019,
7. zapisnik IRSOP z dne 13. 1. 2020,
8. dopis IRSOP z dne 14. 1. 2020,
9. dopis IROP z dne 17. 7. 2020.

Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo v celoti dovolil dostop do zaprosila IRSOP za vložitev tožbe, št. 090-36/2019-154 z dne 26. 11. 2020 in do petih prilog tožbe, ki so zgoraj navedene pod zaporednimi št. od 2 do vključno 5. V preostalem delu je dostop do dokumentov zavrnil.

Ker je prosilec v pritožbenem predlogu navajal, da želi dostop do vseh zahtevanih dokumentov, IP ugotavlja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka dostop do dokumentov, glede katerih je organ prosilcu z 2. točko izreka izpodbijane odločbe popravljene s popravnim sklepom, zavrnil dostop.

Gre za: - osnutek tožbe ter njene priloge (zgoraj navedene pod št. od 6 do vključno 10) :

• dopis IRSOP z dne 5. 11. 2019,
• zapisnik IRSOP z dne 13. 1. 2020,
• dopis IRSOP z dne 14. 1. 2020,
• dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 1. 2020,
• dopis IROP z dne 17. 7. 2020

IP na tem mestu najprej ugotavlja, da je organ s popravnim sklepom, št. DODV-1 VSRU-190/2020-6  z dne 21. 1. 2021, del obrazložitve in 2. točko izreka odločbe popravil oziroma dodal pojasnilo, da ta točka izreka, torej teh šest prilog k zaprosilu z dne 26. 11. 2020, pomeni osnutek tožbe in pet prilog. Po izdaji tega sklepa so pritožbene navedbe o tem, da se je ena od prilog v obrazložitvi »izgubila«, postale brezpredmetne, obseg presoje organa in pritožbene presoje, kot je pojasnjen zgoraj, pa je v celoti določen in jasen.

1. Bistvene kršitve pravil postopka

S tem v zvezi IP še pojasnjuje, da organ v izreku izpodbijane odločbe ni določno navedel, o katerih dokumentih je odločal oziroma dostop do katerih posameznih dokumentov je prosilcu ugodil oziroma zavrnil. Te navedbe sicer izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar pa sicer ni zadostni pogoj za zagotovitev pravilnosti in zakonitosti takšne odločbe. V upravnih postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, kamor spada tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), organ odloča v mejah postavljene zahteve in mora v izreku odločbe odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP), kar pomeni dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe zajema le odločbeni izrek (224. člen ZUP). Vsebina odločitve organa mora biti namreč razvidna iz izreka odločbe in ne obratno: navedba posameznih dokumentov v obrazložitvi odločbe, skupaj z navedbo podatkov, ki se njih prekrijejo, namreč ne opredeljuje izreka samega. Organ je z izdajo takšne odločbe storil kršitev določb postopka, vendar pa IP zaradi tega ni odpravil izpodbijane odločbe in zadeve vrnil organu prve stopnje, saj je, upoštevajoč razloge, ki bodo navedeni v nadaljevanju glede materialnopravne presoje odločbe, ugotovil, da te pomanjkljivosti , v okoliščinah konkretnega primera, niso bistvene (drugi odstavek 248. člena ZUP), saj se izpodbijana odločba kljub temu da preizkusiti. Prosilec pa, razen zgoraj navedene in s popravnim sklepom razjasnjene pritožbene navedbe, ni podal nasprotnih pritožbenih razlogov.

1. Materialnopravna presoja

V obravnavani zadevi je nesporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da organ z njim razpolaga v materializirani obliki. Sporno pa je, ali so dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali je odločitev organa, ki je dostop do njih zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

IP najprej ugotavlja, da so premet odločanja te pritožbene zadeve torej dokumenti (osnutek tožbe in njenih pet prilog) povezani s konkretnim upravnim sporom (I U 1910/2020), ki je še v teku in v katerem je IRSOP oziroma organ dne 9. 12. 2020 vložil tožbo (ki je predmet te presoje) zoper odločbo IP, s katero je izpodbijal odločbo IP št. 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020. Prav tako je nesporno, da je prosilec stranka z interesom (prizadeta stranka) v navedenem upravnem sporu, saj je bil tudi v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je IP vodil po številko 090-138/2020 prosilec zadeve. IP torej v navedenem upravnem sporu nastopa kot tožena stranka.

Prosilec je v pritožbi sam navajal, da s tožbo v upravnem sporu razpolaga, saj mu jo je sodišče poslalo kot stranski z interesom. Z vpogledom v zadevo 090-138/2020 (UZ, št. 090-21/2021/2 z dne 2. 3. 2021), pa IP ugotavlja, da je bila prosilcu tožba vročena in da je nanjo podal tudi odgovora z dne 31. 12. 2021, ki ju je Upravno sodišče prejelo 4. 1. 2021 in ju posredovalo tudi IP kot toženi stranki.

IP tako ugotavlja, da prosilec z dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka že razpolaga in je z njimi razpolagal tudi že ob izdaji izpodbijane odločbe (ne pa še ob vložitvi zahteve z dne 17. 12. 2020). Prosilec namreč s temi dokumenti (tožbo in njenimi prilogami), do katerih je želel priti na podlagi zahteve po ZDIJZ, že razpolaga kot stranka konkretnega upravnega spora. Prosilec je v svoji pritožbi večkrat poudaril, da z dokumenti že razpolaga, poleg tega pa je navajal, da je izpodbijana odločba brezpredmetna, ker je dokumente že prejel oziroma je navajal, da z zahtevo po ZDIJZ išče dva dopisa – pravni mnenji organa z dne 7. 10. 2011 in 17. 10. 2011, ki pa ne predstavljata dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Poleg tega je IP z vpogledom v vsebino dokumentov ugotovil, da je bil prosilec z njimi oziroma z njihovo vsebino seznanjen preko postopkov, ki so se pri IP vodili pod opr. št. 090-138/2020 in 090-235/2019, saj gre za dokumente, ki so bili povzeti v odločbah, ki jih je IP izdal v teh postopkih, kjer je imel prosilec prav tako status prosilca po ZDIJZ. Glede na vse navedeno, po presoji IP, prosilec nima več pravovarstvenega interesa za dostop do teh dokumentov, in je njegovo pritožbo treba zavrniti že iz tega razloga.

Organ je prosilcu dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

IP pritrjuje organu, da je izpolnjen prvi pogoj navedene izjeme, saj so bili zahtevani dokumenti sestavljeni v zvezi s konkretnim upravnim sporom, ki je še v teku.  Po drugi strani pa so utemeljene prosilčeve pritožbene navedbe, da je organ škodo za izvedbo konkretnega upravnega spora (torej drugi pogoj izjeme) ugotavljal sam in pri tem ni pridobil mnenja Upravnega sodišča, pred katerim teče ta sodni postopek. Takšna presoja je ni v skladu s prakso IP in upravno sodno prakso, ki jo je oblikovalo Upravno sodišče RS. Pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi, zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka sam ne more podati, takšna ocena mora biti pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča (sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. IP posledično meni, da v konkretnem primeru škodni test ni bil opravljen pravilno. Po ustaljeni praksi IP je namreč za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek, temu pa sledi, kot zgoraj citirano, tudi sodna praksa. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo konkretni razlogi za nastanek škode, pač pa zgolj pavšalno navajanje, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi upravnega spora, IP takšni obrazložitvi ne more slediti, saj takšna ugotovitev po presoji IP ne zadošča za utemeljitev zakonske zahteve glede obstoja škode iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ne glede na to, pa IP poudarja, da je prosilčeva pritožba neutemeljena iz razlogov, ki jih je IP navedel zgoraj, saj prosilec za dostop do zahtevanih dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka,  nima pravovarstvenega interesa, saj, kot je prosilec sam poudaril v pritožbi, je z njimi seznanjen v okviru predmetnega upravnega spora, kjer ima status prizadete osebe s položajem stranke po 16. oziroma 19. členu Zakona o upravnem sporu[2] (ZUS-1). Enako pa je ugotovil tudi IP v vpogledom v podatke spisa 090-138/2020, kjer je bila izdana odločba, ki je predmet izpodbijana v tem konkretnem upravnem sporu, kjer je IP tožena stranka.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi (v delu, v katerem se organ sklicuje na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

K II . točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 23/17)

[2] Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E.