prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-478/2026/3

Datum: 30. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 9. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. DODV-401/2026-3 z dne 7. 9. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 24. 9. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-401/2026-3 z dne 7. 9. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je dne 19. 8. 2026 na organ vložil zahtevo v zvezi s kršitvijo št. 2007/4615 (oddaja javnega naročila za gradnjo predora Šentvid), in sicer je v obliki fotokopije zahteval:

- izvod odgovora Vlade Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije v zadevi kršitve št. 2007/4615 (št. 542-9/2008/45-0021760 z dne 11. 6. 2008), če se nahaja v gradivo organa,

- spremni dopis, razdelilnik ali drug dokument, iz katerega izhaja, da je bil organ z navedenim odgovorom seznanjen, če tak dokument obstaja,

- evidenčne podatke o prejemu iz vpisnika oz. evidence prejete pošte za leto 2008 v zvezi z zadevo kršitve št. 2007/4615.

(2)           Organ je z odločbo št. DODV-401/2026-3 z dne 7. 9. 2026 zahtevo prosilca zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Organ je pojasnil, da so uradni opomini Evropske komisije zaradi zatrjevanih kršitev pravnega reda EU in odgovori RS nanje del predsodnega postopka, katerega koordinacijo izvajata MZEZ in SVZ. Organ na tem področju nima pristojnosti. Organ je dodatno pojasnil, da do leta 2013 pri organu ni bilo vzpostavljenega dokumentarnega sistema in evidence prejetih dokumentov, zato tudi nima podatkov prejete pošte v zvezi z zahtevanim dokumentom iz leta 2008.

(3)            Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 24. 9. 2026 vložil pritožbo, in sicer je navedel, da organ ni ugotavljal, kako je njegov pravni prednik leta 2008 evidentiral prejeto gradivo, prav tako ni odločil o vsaki točki zahteve posebej, temveč je o vseh treh odločil z ugotovitvijo, da z dokumenti ne razpolaga. Prav tako organ ni zahteve odstopil pristojnemu organu po 20. členu ZDIJZ.

(4)           Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno ter vloženo s strani upravičene osebe, dne 9. 10 2026, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. DODV-401/2026-5, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je ob odstopu dodal, da je po prejemu zahteve pregledal dokumentarni sistem Feniks, opravil poizvedbe v Mednarodnem oddelku Državnega odvetništva in v vpisnikih. Zahtevani dokumenti so del predsodnega postopka, v katerem organ nima pristojnosti. Za leto 2008 niso obstajali evidenčni podatki glede vhodne pošte na način, da bi iz njih izhajala vsebina prejete pošte (obstajala je samo poštna knjiga, dokumenti so se po prejemu vložili v ustrezen spis in niso se skenirali). Odločba IP št. 090-293/2014, na katero se prosilec sklicuje, ni utemeljena, ker IP v tistem postopku ni ugotavljal, ali obstaja evidenca vhodne pošte, ampak da je obstajala evidenca spisov, ki jih obravnava Državno odvetništvo, takrat še Državno pravobranilstvo. Organ je dodal, da prosilec v svoji pritožbi širi zahtevo, kar ni skladno s 133. členom ZUP in česar v pritožbenem postopku ne more več storiti.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija 2. tč. izreka izpodbijane odločbe.

(6)           Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

(7)           Vprašanje v tem pritožbenem postopku je, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(8)           IP je vpogledal in preučil pritožbeno dokumentacijo in v pojasnila organa glede izvedbe ugotovitvenega postopka na prvi stopnji. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je organ po prejemu zahteve opravil poizvedbe pri pristojnih oddelkih, vpisnikih in vpogledal v dokumentarni sistem organa in ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pojasnil je še, da so dokumenti del predsodnega postopka, v katerem organ nima pristojnosti, in da leta 2008 ni vodil evidence prejete pošte po vsebini.

(9)           IP je sledil ugotovitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj v pritožbenem postopku ni ugotovil okoliščin ali dokazov, ki bi vzbujali dvom o resničnosti navedb organa glede neobstoja zahtevanih dokumentov. Presodil je, da je organ dejansko stanje ustrezno in celovito ugotovil, saj je opravil potrebne poizvedbe ter pregledal svoj dokumentarni sistem, na podlagi česar je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in da ti ne izvirajo iz njegovega delovnega področja oziroma pristojnosti. IP pritrjuje tudi navedbam organa, da v zadevi št. 090-293/2014 ni presojal vprašanja, ali organ razpolaga z evidenco vhodne pošte, temveč vprašanje, ali razpolaga z evidenco spisov. Ugotovitve organa, da do leta 2013 ni imel vzpostavljenega dokumentarnega sistema in evidence prejetih dokumentov, so skladne z ugotovitvami iz predhodnih postopkov IP. Zato IP ni našel podlage za dvom o navedbah organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, niti za izvedbo dodatnega dokaznega postopka z ogledom in camera, kot je predlagal prosilec.

(10)        V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi moral organ ob ugotovitvi, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahtevo odstopiti drugemu organu, IP pojasnjuje, da je treba razlikovati med odstopom zahteve po 20. členu ZDIJZ in ugotovitvijo, da organ po izvedenem ugotovitvenem postopku, ko je zahtevo že obravnaval, z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Določba 20. člena ZDIJZ ureja odstop zahteve v začetni fazi postopka, ko organ ob predhodnem preizkusu ugotovi, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje drugega organa in da sam z njimi ne razpolaga. V obravnavani zadevi pa je organ zahtevo vsebinsko obravnaval in šele po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga ter da ta sodi v pristojnost drugega organa. V takšnih okoliščinah ne gre za procesni položaj iz 20. člena ZDIJZ, ki bi organu nalagal, da po izdaji odločbe del zahteve odstopi drugemu organu. Organ je namreč o zahtevi prosilca odločil z izpodbijano odločbo, kar pomeni, da je zahtevo meritorno obravnaval, ugotovitev, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pa je posledica izvedenega ugotovitvenega postopka. Prosilec lahko zato, upoštevaje navedene ugotovitve, sam vloži zahtevo pri drugem organu, za katerega meni, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, ta pa bo moral o zahtevi odločiti v skladu z določbami ZDIJZ.

(11)        Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(12)        IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(13)        IP je posledično ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke