prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-533/2025/7

Datum: 11. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 2. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-457/2025-2 z dne 23. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 2. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-457/2025-2 z dne 23. 1. 2026, se delno ugodi, izpodbijana odločba se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopijo naslednjega dokumenta:

-          št. P-A17-472/2021 z dne 13. 3. 2025, pri čemer je dolžan na prvi strani prekriti ime in priimek ter naslov tožeče stranke, na sedmi strani, v četrti in peti vrstici drugega odstavka, besedilo od »zanj velja«, dalje do »Navedeno pomeni« in na sedmi strani, v peti vrstici tretjega odstavka, besedilo od »tako tudi«, dalje do »o čemer«. 

2.     V preostalem delu (glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 23. 12. 2025 na organ naslovil zahteve dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje »fco. izrednega pravnega sredstva naslovljenega na Vrhovno sodišče RS, vse po tistem, ko niste uspeli v sodbi v imenu ljudstva Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp541/2024«.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo, št. DODV-457/2025-2 z dne 23. 1. 2026, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je prosilec zahteval posredovanje dokumenta v povezavi s postopkom, v katerem nastopa fizična oseba, zato je potrebno dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, po mnenju organa treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu organ ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, zato uporaba instituta delnega dostopa ni mogoča. Ob tem se sklicuje tudi na sodno prakso, iz katere izhaja, da anonimizacija ni možna v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in okoliščine, na podlagi katerih je posameznih nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(3) Zoper odločbo je prosilec dne 9. 2. 2026 vložil pritožbo, s katero v celoti oporeka odločitvi organa, s katero mu organ preprečuje pridobiti anonimizirano uradno vlogo izrednega pravnega sredstva, naslovljenega na Vrhovno sodišče RS, kar je po njegovem mnenju absurdno, saj so celotne anonimizirane sodbe Vrhovnega sodišča RS dostopne na svetovnem spletu.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Pritoži je priložil pripadajočo dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in ugotovitev, da uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je na podlagi navedenega prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno navedel zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravilno navedel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(7) Organ je kot dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, prepoznal predlog za dopustitev revizije opr. št. P-A17-472/2021 z dne 13. 3. 2025, ki se nahaja v zadevi organa.

(8) IP je po uradni dolžnosti pri organu dne 3. 6. 2026 preveril, ali je sodni postopek v zvezi s predlogom za dopustitev revizije, št. P-A17-472/2021 z dne 13. 3. 2025, ki je bil vložen pri Vrhovnem sodišču RS, že zaključen ali je še v teku. Ugotovil je, da je postopek že zaključen, s tem pa izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev, niti se nanjo organ ni skliceval v izpodbijani odločbi. Ta izjema namreč kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, katerega pridobitev oziroma izdelava je namenjena izvedbi sodnega postopka, ki je še v teku, razkritje zahtevanega podatka pa bi škodovalo njegovi izvedbi.

(9) IP je vpogledal v presojani dokument, tj. dokument, št. P-A17-472/2021 z dne 13. 3. 2025 in ugotovil, da je organ napačno zaključil, da uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča.

(10) Institut delnega dostopa ureja 7. člen ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) v 19. členu natančneje opredeljuje tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(11) IP ugotavlja, da zahtevani dokument poleg splošnih navedb (procesne predpostavke za vložitev predloga za dopustitev revizije, spornih pravnih vprašanj in njihove obrazložitve in okoliščin, ki kažejo na pomembnost spornega vprašanja) vsebuje tako varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ime in priimek tožeče stranke, njegov naslov, ter navedbo okoliščine, na podlagi katerih je tožeča stranka določljiva). IP je v svoji ustaljeni praksi že večkrat poudaril, da osebni podatek ni zgolj podatek, ki posameznika identificira neposredno, temveč tudi podatek, na podlagi katerega je posameznik določljiv posredno, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

(12) Nadalje se je IP z vpogledom v zahtevo prosilca z dne 23. 12. 2025 prepričal, da prosilec v zahtevi ni navedel imena in priimka tožeče stranke, niti v njej ni navedel okoliščin, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv, navedel je zgolj opravilno številko sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 541/2024. Prosilec torej ni zahteval dokumenta, ki se nanaša na točno določeno fizično osebo (npr. z imenom in priimkom), zato ne velja, da tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. IP se tako ne strinja z navedbo organa, da anonimizacija v obravnavanem primeru ni mogoča.

(13) Nadalje IP ugotavlja, da ime in priimek odvetnika nista varovana osebna podatka, saj opravljanje odvetniškega poklica sodi v javno sfero. Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) namreč opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da kadar odvetniki ne nastopajo kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci strank, njihovo ime, priimek ter poslovni naslov, niso varovani osebni podatki , kar pomeni, da ta podatek ne predstavljaj izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega pa je v konkretnem primeru predmet presoje zgolj podatek o odvetniku stranke, brez podatka o stranki, ki ne nastopa v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, zato na ta način niti ni razvidno, koga odvetnik po pooblastilu zastopa.

(14) Z vpogledom v presojani dokument IP ugotavlja, da je delni dostop do njegove vsebine mogoč, saj je varovane osebne podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ je tako napačno uporabil materialno pravo (v zvezi z uporabo 7. člena ZDIJZ) in posledično napačno odločil o zadevi, zato je IP, na podlagi prvega 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ v posredovanem dokumentu dolžan prekriti, pa je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                    

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke