prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-170/2026/9

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 130. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 4. 2026 in z dne 28. 5. 2026, zoper odločbi Državnega odvetništva RS, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana, št. DODV-199/2026-4 z dne 3. 4. 2026 in št. DODV-252/2026-2 z dne 27. 5. 2026 (v nadaljevanju organ),  v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1.     Postopka po pritožbah prosilca z dne 17. 4. 2026 in z dne 28. 5. 2026, zoper odločbi Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-199/2026-4 z dne 3. 4. 2026 in št. DODV-252/2026-2 z dne 27. 5. 2026, se združita v en postopek, ki se vodi pod opr. št. 090-170/2026.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

in

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 17. 4. 2026 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-199/2026-4 z dne 3. 4. 2026, se zavrne.

2.     Pritožba prosilca z dne 28. 5. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-252/2026-2 z dne 27. 5. 2026, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 5. 3. 2026 in 25. 4. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja z naslednjo vsebino:

Zahteva št. 1: Prosilec prosi za posredovanje fotokopije uradne potrditve o zagotovilu ustreznega oboroženega varovanja v mediacijskem srečanju v zadevi Mpr 8/2025 ……../RS.

Zahteva št. 2: Prosilec prosi za posredovanje fotokopije uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno  »zakaj ste podali tozadevno delno pripoznavo praktično šele po 14/štirinajstih! letih od arbitrarno naklepno nezakonite porušitve sinovega vseljenega legalnega doma, vse v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010 oz. praktično šele po 13/trinajstih! letih, vse po vaših uradnih pravnih strokovnih stališčih, ki ste jih podali dne 7. 10. 2011, dne 17. 10. 2011 in dne 18. 10. 2011...«.

O zahtevah prosilca je organ odločil:

- z odločbo, št. DODV-199/2026-4 z dne 3. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo št. 1 v celoti zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- z odločbo, št. DODV-252/2026-2 z dne 27. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je organ zahtevo št. 2 v celoti zavrnil, saj po mnenju organa zahtevane informacije prosilca niso informacije javnega značaja v smislu 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

Zoper obe odločbi je prosilec vložil pritožbi, in sicer dne 17. 4. 2026 zoper odločbo, št. DODV-199/2026-4 z dne 3. 4. 2026 in dne 28. 5. 2026 zoper odločbo, št. DODV-252/2026-2 z dne 27. 5. 2026. Odločitvi organa prosilec v celoti oporeka:

Pritožba št. 1: Prosilec izpodbija odločbo, ker meni, da v njej nista ustrezno obrazložena test škode in test sorazmernosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti zavrnitev dostopa do zahtevanih uradnih dokumentov. Poudarja, da bi zavrnitev dostopa lahko posegla v njegovo možnost učinkovitega uveljavljanja zakonske in ustavne pravice do obrambe ter varovanja lastne integritete. Nadalje zatrjuje, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo dokumentov, povezanih izključno z notranjim delovanjem organa, saj naj bi bili posredovani oziroma krožili med različnimi državnimi organi. Zato po njegovem mnenju ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme glede notranjega delovanja organa po ZDIJZ. Pritožnik zato predlaga, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo razveljavi, ugotovi neutemeljenost uporabljenih zakonskih izjem ter organu naloži, da mu posreduje zahtevane uradne dokumente, saj jih potrebuje za učinkovito uveljavljanje svojih pravic in obrambo.

Pritožba št. 2: Prosilec navaja, da ni iskal IJZ v kontekstu odgovora na vprašanje oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarja ali analize, kar vse ne predstavlja IJZ, pač v kontekstu posredovanja fco. uradnega dokumenta iz katerega je/bo razvidno, zakaj je DO RS podal predmetno delno pripoznavo šele trinajst let po tistem, ko bi jo moral, če bi spoštoval enoznačne določbe ZDPra/ZDOdv.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP. IP ju je v pristojno reševanje prejel dne 24. 4. 2026 in 9. 6. 2026.

IP je skladno z drugim odstavkom 245. člena ZUP, s pozivoma, št. 090-170/2026/3 z dne 2. 10. 2026 in s pozivom, št. 090-170/2026/6 z dne 6. 10. 2026, organ pozval na kopije dokumentov, ki niso bili priloženi odstopu pritožb. Organ je IP zahtevane dokumente poslal po elektronski pošti dne 5. 10. 2026 in 6. 10. 2026. IP je dne 7. 10. 2026 napravil še telefonski razgovor z organom v zvezi z morebitnim obstojem dokumenta, ki ustreza zahtevi prosilca (UZ, št. 090-170/2026/8 z dne 7. 10. 2026).

Pritožbi nista utemeljeni.

K SKLEPU:

V skladu z drugim odstavkom 130. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) lahko organ začne in vodi en sam postopek tudi takrat, ko ena ali več strank uveljavlja v postopku več različnih zahtevkov, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in, če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen.

Glede na to, da so izpolnjeni pogoji za združitev zadev v en postopek po določbah 130. člena ZUP, je IP odločanje o dveh pritožbah združil, tako da bo odločil z eno zadevo. Pritožbi prosilca se namreč nanašata na skupen element dejanskega stanja, torej zahtevani so dokumenti oziroma informacije organa, pravna podlaga za pritožbe je ista, torej ZDIJZ, in za odločanje o pritožbah je stvarno pristojen isti organ, to je IP. Takšno postopanje IP narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa ZUP v 14. členu.

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščen plačila upravne takse, in v tem postopku posebni stroški niso nastali.

K ODLOČBI:

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbi v celoti.

K 1. točki izreka te odločbe

V obravnavani zadevi je predmet presoje dostop do dokumenta: elektronsko sporočilo, odgovor Višjega sodišča v Celju, naslovljeno na Državno odvetništvo RS, dne 7. 11. 2025, ki ga organ vodi pod zaporedno številko spisa 311, DO, št. P 2170/2017.

Izjema notranjega delovanja

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je dostop do podatkov v zahtevanem dokumentu dopusten, oziroma ali ti podatki predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstoj katere je organ zatrjeval v izpodbijani odločbi.

Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta biti kumulativno izpolnjena dva kriterija:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t. i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri tem je treba besedo »motnje« razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da za utemeljitev obravnavane izjeme zadostuje že bistveno nižja stopnja ogroženosti, pri čemer navaja, da motnja pomeni pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa.

IP je vpogledal v predloženi dokument ter ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da je podana izjema varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal organ. Dokument predstavlja odgovor drugega organa glede načina varovanja mediacijskega srečanja in je bil pripravljen v okviru medsebojnega notranjega operativnega usklajevanja pristojnih organov zaradi zagotovitve varnega in nemotenega poteka srečanja. Iz dokumenta izhajajo postopki, način dela organa, izvajanje varnostne politike organa in sprejem ustreznih varnostnih ukrepov. IP je ugotovil, da čeprav gre za komunikacijo med dvema organoma, je glede na njegovo vsebino in namen mogoče šteti, da se nanaša na notranje delovanje oziroma dejavnost organov v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s čimer je izpolnjen prvi kriterij navedene izjeme.

Nadalje je IP ugotovil, da bi razkritje konkretnih podatkov o načinu varovanja lahko razkrilo način organizacije in izvajanja konkretnih varnostnih ukrepov ter s tem omogočilo seznanitev z operativnim ravnanjem pristojnega organa, kar bi lahko zmanjšalo učinkovitost takšnih ukrepov pri zagotavljanju varnosti v prostorih sodišča, v bodočih primerljivih dogodkih. IP se strinja z mnenjem organa, da bi razkritje dokumenta prosilcu pomenilo razkritje razlogov, obsega in načina izvajanja konkretnih varnostnih ukrepov, kar bi lahko omogočilo predvidljivost varnostnega režima, to pa bi lahko resno ogrozilo varnost zaposlenih, strank in nemoteno delovanje sodišča. Prav tako bi razkritje oslabilo učinkovitost varnostnih ukrepov, katerih namen je preprečevanje nasilnih ravnanj, in hkrati povečalo tveganje za nastanek ogroženosti zaposlenih, strank idr. ter omogočilo prilagoditev ravnanja prosilca, s čimer bi se izničil preventivni namen varnostnih ukrepov. S tem je izpolnjen tudi drugi kriterij navedene izjeme, saj bi razkritje povzročilo motnje pri izvajanju nalog organa. Zato sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za uporabo izjeme notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je sledil odločitvi organa, da delni dostop do dokumenta (7. člen ZDIJZ) ni mogoč, saj gre v primeru obravnavanega dokumenta za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov, da bi že delno razkritje omogočilo sklepanje o vsebini in obsegu varnostnih ukrepov.

Ker je namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav v tem, da se varuje notranje razmišljanje organa in s tem tudi načrt varovanja v posamezni zadevi, IP na podlagi navedenega zaključuje, da je v zvezi z zahtevano dokumentacijo podana zatrjevana izjema od prostega dostopa. IP je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka te odločbe

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Kriterij »materializirane oblike«

Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero prosilec zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev, analizo ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

IP ne dvomi v ugotovitev organa, da iz vsebine oziroma formulacije same zahteve prosilca izhaja, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali mnenje, kar pa ni pravica, ki jo varuje ZDIJZ.

V skladu s pritožbeno navedbo prosilca je IP v nadaljevanju preveril še obstoj morebitnega dokumenta, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje kot ga je zastavil prosilec. IP je po pregledu zahteve prosilca ugotovil, da že iz postavljene zahteve prosilca izhaja, da je prosilec od organa zahteval dokument, ki ne more obstajati. Morebiten obstoj dokumenta je IP dne 7. 10. 2026 po telefonu še dodatno preveril pri organu, ki je IP potrdil, da takšen dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, pri organu ne obstaja. Ob tem tudi IP ni znana podlaga, da bi organ s tozadevnimi dokumenti moral razpolagati, IP tudi nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa.

V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Upoštevaje vse navedene argumente je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper sklep ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke