prosilec - Državno odvetništvo RS
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-128/2026/7
Datum: 8. 6. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 3. 2026, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-139/2026-2 z dne 5. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilca z dne 20. 3. 2026 se delno ugodi. Odločba DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-139/2026-2 z dne 5. 3. 2025, se delno odpravi in se odloči:
»»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednja dokumenta:
- dokument Delna pripoznava tožbenega zahtevka, št. P-692/2018-145 z dne 20. 11. 2024, na način, da v dokumentu prekrije podatke o naslovu prebivališča tožeče stranke;
- Sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. I P 133/2020 z dne 15. 7. 2025, na način, da v sodbi prekrije naslednje:
• podatke o naslovu bivališča tožeče stranke v uvodu,
• podatke o fizični osebi med besedo »… vodil …« in besedama »…, Ustavno sodišče …« v 1. točki obrazložitve,
• podatke o imenu in priimku fizične osebe ter navedbe med besedilom »… je navedel …« in »… in se je v obtožnem predlogu …« v 2. točki obrazložitve,
• besedilo med besedilom »…, in sicer, …« in »… je inkvizicijsko vodila postopek …« v 2. točki obrazložitve,
• podatka o imenu in priimku fizične osebe med besedilom »… dejansko poslano …« in »Trditve … v 3. točki obrazložitve,
• besedilo med »… subjektivne nepristranskosti …« in »Je pa bil v zvezi z njegovim …« na koncu 3. točke obrazložitve,
• besedilo od stavka »Gre za enotne oblike škode.« do konca odstavka v 4. točki obrazložitve,
• podatka o imenu in priimku fizične osebe v 7. točki obrazložitve ter drugi stavek te točke, za besedilom »… Zakona o pravdnem postopku, ZPP).«,
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v 8. točki obrazložitve,
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb ter besedilo med besedilom » Prav tako tudi ni zaslišalo … in »Sodišče namreč razpolaga …« v 9. točki obrazložitve,
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v 10. točki obrazložitve;
• besedilo med besedilom »… imel oziroma …« in »Za ugotavljanje stopnje …« ter »zaslišalo …« in »…, katerima izpovedbama …« v 11. točki obrazložitve,
• podatka o imenu in priimku fizične osebe v 12. točki obrazložitve
• podatka o imenu in priimku fizične osebe v naslovu na 10. strani (med 28. in 29. točko obrazložitve),
• podatka o imenu in priimku fizične osebe v 35. točki obrazložitve,
• besedilo med besedilom »… državni tožilki sta …« in »… in, da si je v obtožnem …« v 44. točki obrazložitve,
• besedilo na začetku 45. točke obrazložitve do besedila »… ne izkazuje niti«,
• besedilo med besedilom »… tudi poslano …« in »Zgolj ta napaka …« v 46. točki obrazložitve,
• podatke o imenu in priimku fizične osebe v 48. točki obrazložitve,
• besedilo 48. opombe,
• besedilo 52. točke obrazložitve od datuma v prvi vrstici do konca tretjega odstavka te točke,
• besedilo 51. opombe,
• besedilo 53. točke obrazložitve,
• besedilo 55. in 57. opombe ter podatke o imenu in priimku fizične osebe v 56. opombi,
• besedilo 54., 55. in 56. točke obrazložitve,
• besedilo 58. opombe ter podatke o imenu in priimku fizične osebe v 59. opombi,
• besedilo 57., 58. in 59. točke obrazložitve,
• besedilo 60. in 61. opombe ter podatke o imenu in priimku fizične osebe v 63. opombi,
• besedilo 60. točke obrazložitve od besedila »… navajanje toženke, da je …« do konca odstavka,
• besedilo 65. opombe,
• besedilo med besedilom »… mu kaznivo dejanje.« in »Iz predloženih in navedenih časopisnih člankov …« v drugem odstavku 61. točke obrazložitve,
• besedilo 62. točke obrazložitve,
• besedilo 68. opombe,
• besedilo med »… od svoje družine, …« in »… omejeno mu je bilo …« v 65. točki obrazložitve.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 5. 2. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje:
- ustrezno anonimizirano pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 133/2020, in
- dokument št. P-692/2018-145 z dne 20. 11. 2024, na način, da prekrije naslov in kraj prebivališča tožeče stranke.
Zahtevo je oprl na argumente, navedene v odločbi IP št. 090-309/2025, in kot način seznanitve določil elektronsko obliko.
(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. DODV-139/2026-2 z dne 5. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je sicer ugotovil, da dokumenta spadata v delovno področje organa in z njima razpolaga v materializirani obliki, vendar je ugotovil tudi, da zahtevana dokumenta sodita med izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med drugim je organ navedel, da posameznik, na katerega se nanašajo zahtevani podatki, sicer res predstavlja javno osebo, vendar se obravnavana dokumenta ne nanašata na delovanje in opravljanje javne funkcije. Ravno tako zahtevana dokumenta ne vsebujeta podatkov o družbeno pomembnih javnih zadevah ali drugih pomembnih temah v javnem interesu, o katerih bi morala biti javnost seznanjena in bi o teh javno razpravljala. Ne nazadnje je bilo tudi sojenje v navedeni zadevi delno zaprto za javnost. Upoštevajoč vse navedeno je organ, ob tehtanju na eni strani koristi, ki jih prinaša prosilcu dostop do informacij javnega značaja, ter na drugi strani teža posega v načelo varstva osebnih podatkov, zaključil, da pravica posameznika do zasebnosti (tudi javne osebe imajo pravico do zasebnosti), prevlada nad javnim interesom za razkritje zahtevanih dokumentov. Organ je upošteval tudi določbe o delnem dostopu in ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu.
(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 20. 3. 2026. Meni, da je javnost upravičena tudi do preostale vsebine dokumentov, ker je relevantna za razpravo v javnem interesu. Ocenjuje, da se organ ni argumentirano opredelil do navedb prosilca, saj je pomanjkljivo, pa tudi napačno, interpretiral drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, na podlagi tega pa je sprejel napačen zaključek, da interes obveščanja javnosti ne prevlada nad pravico tožeče stranke v postopku (in drugih oseb) do varstva osebnih podatkov. Odločitev organa nasprotuje tudi že uveljavljenemu stališču IP iz odločbe št. 090-309/2025, kjer je prav v zvezi z drugo navedenim dokumentom, ki ga zahteva tudi prosilec, in v zvezi z delno sodbo v isti zadevi, organu naložil, da ju mora posredovati prosilcu (na način, da prekrije varovane osebne podatke). Prav tako organ ni naslovil okoliščine, da je prosilec (za razliko od prosilca v zadevi št. 090-309/2025) preiskovalni novinar in kot tak v edinstveni vlogi, da objektivno in kritično posreduje informacije, ki jih bo iz dokumentov pridobil, v javno razpravo. Za prosilca, ki je novinar, ima oviranje pravice dostopa do informacij javnega značaja negativen učinek tudi na svobodo izražanja v vseh njenih razsežnostih (pridobivanje, razširjanje informacij in pravica javnosti do obveščenosti). Predmet presoje testa javnega interesa ni nek abstrakten javni interes, pač pa pravici do varstva osebnih podatkov tožnika na drugi strani stojita interes javnosti in tudi pravica prosilca do svobodnega izražanja v svojem novinarskem poslanstvu. Kar se lahko udejanji, je konkretna razprava o tožniku, o temelju in višini odškodnine, ki mu je bila dosojena, kot tudi o morebitnih nepravilnostih v slovenskem sodstvu in organih pregona, ki so vodile do zahtevka tožnika za odškodnino. Poudaril je, da je v trenutnih družbenih razmerah v Sloveniji (prisluhi, razkritja korupcije v tednu pred državnozborskimi volitvami) vloga medijev kot nadzornikov (čuvajev) oblasti še posebej poudarjena in jo je treba učinkovito zaščititi. V celoti vztraja pri argumentih, ki jih je podal v svoji zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, glede presoje testa zakonitega interesa pa se opira na obrazložitev IP v odločbi št. 090-309/2025. V dodatno utemeljitev, da je v zadevi podan prevladujoč interes javnosti za seznanitev z vsebino dokumentov, je navedel še vidike, ki so v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice relevantni za presojo sorazmernosti v primerih odločanja o zahtevah novinarjev za dostop do informacij javnega značaja. Za seznanitev z zahtevanimi dokumenti je podan javni interes, ki prevlada nad pravico do varstva osebnih podatkov tožeče stranke (ki je tudi absolutno javna oseba):
• interes javnosti, da se seznani z informacijami, ki se nanašajo na prestajanje zaporne kazni tožeče stranke, konkretno znanega slovenskega politika, pri čemer mu je bilo očitano kaznivo dejanje, povezano z opravljanjem javne funkcije (sprejemanje daril za nezakonito posredovanje po takrat veljavnem prvem odstavku 269. člena KZ);
• interes javnosti, da se seznani z informacijami ter pravno obrazložitvijo, na podlagi katere je sodišče dosodilo tožeči stranki odškodnino v določeni višini, ki naj bi po poročanjih medijev pomenila odstop od sodne prakse, kar zadeva odškodnine za neutemeljen odvzem prostosti (previsoka odškodnina glede na trajanje odvzema prostosti);
• interes javnosti, da se seznani z informacijami, in jih upošteva pri javni razpravi, pri kritičnem opredeljevanju do izjav tožeče stranke v javnosti, da je slovensko sodstvo pristransko, da je bila tožeča stranka obravnavana nepošteno in slabše kot druge znane osebe, domnevno zaradi svojih političnih prepričanj;
• interes javnosti, da se seznani z informacijami, na podlagi katerih lahko oceni skrbnost in gospodarnost državnih organov (npr. organ) pri upravljanju z javnimi sredstvi (zlasti velja glede delne pripoznave zahtevka tožeče stranke).
Vprašanje višine odškodnin, ki jih je (bila) dolžna plačati država zaradi neutemeljenega odvzema prostosti je vprašanje splošnega pomena, ki so ga mediji raziskovali že davno pred konkretnim postopkom, v zvezi s katerim je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prepričljiv interes javnosti na seznanitvi z zahtevanimi dokumenti upravičuje tudi sorazmerno majhen poseg v zasebnost tožeče stranke in morebitnih tretjih oseb, ki so v postopku sodelovale. Posamezne podatke, za katere to ne velja (EMŠO, naslov, kraj bivanja), je prosilec že sam izločil iz zahteve po dostopu po vzoru iz odločbe IP št. 090-309/2025.
(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV -139/2026-4 z dne 27. 3. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo in zahtevo prosilca, ter tudi zahtevana dokumenta. IP je naknadno posredoval tudi podatke o izplačilu odškodnine (dokument št. 492-22/2018-33 z dne 15. 10. 2025).
(5) IP je, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP, z dopisom št. 090-128/2026/2 z dne 17. 4. 2026, v postopek pozval osebo, na katero se zahtevana dokumenta nanašata. Pozvana osebe se je odzvala in 13. 5. 2026, po pooblaščencu, priglasila stransko udeležbo (v nadaljevanju: stranski udeleženec). Nasprotuje razkritju osebnih podatkov iz zahtevane sodbe, in tudi delne pripoznave tožbenega zahtevka, ker obrazložitev vsebuje podatke iz 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, torej podatke o zdravstvenem stanju in podatke iz družinskega življenja.
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanima dokumentoma razpolaga v materializirani obliki, saj ju je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ so torej v obravnavani zadevi izpolnjeni.
(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno:
- ker je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov, in
- ker je ugotovil, da javni interes za razkritje dokumentov v obravnavanem primeru ni podan.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
(10) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da zahtevana dokumenta, to je Sodba Okrožnega sodišča v Kranju, št. I P 133/2020 z dne 15. 7. 2025 (v nadaljevanju: Sodba), in dokument organa z nazivom Delna pripoznava tožbenega zahtevka, št. P-692/2018-145 z dne 20. 11. 2024 (v nadaljevanju: Delna pripoznava), nedvomno obsegata identifikacijske osebne podatke fizičnih oseb (podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, naslovu prebivališča tožeče stranke, …) ter navezne okoliščine, iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe tudi s prekritjem podatkov o imenih in priimkih, tako tožeče stranke kot tudi drugih omenjenih fizičnih oseb, to je predlaganih prič v postopku in drugih posameznikov, ki so v zvezi z dogodki in okoliščinami navedeni v izpovedbah in v obeh dokumentih (dejanske okoliščine in podrobnejši opis kaznivega dejanja, idr.).
(11) IP je tako preveril, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov[1] v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pa je tudi določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Splošna uredba o varstvu podatkov ob tem v 86. členu določa še, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. (12) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z neanonimiziranimi sodbami, IP ni poznana. V slovenskem pravnem redu namreč ne obstaja zakon, ki bi izrecno določal, da se sodbe sodišč lahko prosilcem posredujejo skupaj z osebnimi podatki, ne glede na določbe ZDIJZ.
(12) V zvezi s sklicevanjem stranskega udeleženca na 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov pa IP pripominja, da se ta določba nanaša na obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kamor po uredbi spadajo osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, genetski podatki, biometrični podatki za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatki v zvezi z zdravjem ali podatki v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Upoštevaje to določbo tako zapadejo pod njeno uporabo v obravnavanem primeru le podatki v zvezi z zdravstvenim stanjem.
(13) Glede na navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali za razkritje osebnih podatkov v zahtevani Sodbi in Delni pripoznavi obstaja pravna podlaga v ZDIJZ.
Podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca
(14) Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Po presoji IP osebni podatki, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen podatkov o imenu, priimku in funkciji sodnice, katere sodba je predmet zahteve dostopa, in višina dosojene odškodnine.
(15) V zvezi s podatki o odvetniku kot zastopniku stranskega udeleženca, pa IP ugotavlja, da so javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije[2], in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije[3]. Odvetnik v obravnavanem primeru torej ne nastopa kot fizična oseba, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica.[4]
(16) V obravnavanem primeru IP tako zaključuje, da vsebina zahtevane Sodbe in Delne pripoznave ne obsegata osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako ne gre za podatke o porabi javnih sredstev v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (razen predhodno izpostavljenih v 14. točki obrazložitve).
(17) Presoja IP se tako v nadaljevanju osredotoča na vprašanje, ali je osebne podatke mogoče razkriti na podlagi testa prevladujočega interesa javnosti, kot ga opredeljuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.
Test prevladujočega interesa javnosti
(18) Iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov. Bistvo presoje testa prevladujočega javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
(19) Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.[5] Zgolj prava, vsebinska transparentnost, omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.[6] Ob tem IP kot relevantno poudarja dejstvo, da je v obravnavanem primeru prosilec novinar, ki je to svojo vlogo izrecno izpostavil v svojih navedbah ter tudi obširneje utemeljil vlogo novinarjev v družbi ter okoliščine, zaradi katerih ocenjuje pomembnost dostopa do zahtevanih podatkov z vidika javnosti. Kot sta IP in sodišče že večkrat poudarila, imajo mediji v družbenem prostoru pomembno vlogo, da kot »javni čuvaji« (»public watchdog«) zbirajo informacije, ki so splošnega pomena, zato, da bi bile te informacije posredovane javnosti zaradi vodenja demokratičnega diskurza. Vloga medijev oziroma novinarjev je, da v okviru pravice do svobode izražanja, vzpostavijo pogoje, ki bodo omogočali čim bolje informirane javne razprave, kar pa se lahko doseže le, če so podatki, s katerimi medij razpolaga, točni. Eden izmed načinov pridobivanja točnih informacij je tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja. Da je to dejstvo pomemben element pri izvedbi testa prevladujočega interesa javnosti, izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve).
(20) Ob ugotovitvi, da je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, je tako IP nadalje presojal, ali je za razkritje Delne pripoznave in Sodbe, delno ali v celoti, podan prevladujoč interes javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji, torej da je interes javnosti za razkritje konkretne izjeme varovanih osebnih podatkov močnejši od interesa, zaradi katerega je informacija zavarovana kot izjema.
(21) Pravni pojem javnega interesa je namreč nedoločen pravni pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru.[7] Javni interes je abstrakten in splošen. Nedvomno je podan v vseh vrstah situacij, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, ki sprožajo javno razpravo. Javni interes je močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožajo javno ali parlamentarno razpravo in podobno. Test interesa javnosti se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.[8]
(22) V obravnavanem primeru je nastala kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer med pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju: Ustava) in pravico dobiti informacijo javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave). V koliziji dveh enakovrednih pravic (tj. pravic, ki sta ustavnopravno varovani), je potrebna vsebinska omejitev obeh pravic in ne samo ene od njiju.[9] IP je tako moral za popoln preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe uporabiti metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco. Gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Presoja, ali izvrševanje ene pravice že prekomerno omejuje izvrševanje druge, terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, v luči vseh okoliščin konkretnega primera.[10] Po določbi tretjega odstavka 15. člena Ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Ob tem IP pripominja, da je organ s tem, ko je zavrnil zahtevo prosilca v celoti, zavzel stališče, da bi razkritje zahtevanih podatkov predstavljalo poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Izpodbijana odločba tako pomeni, da je organ stranskega udeleženca v celoti zavaroval pred posegom v njegovo ustavno pravico do zasebnosti, medtem ko je prosilcu ne samo omejil, ampak v celoti odvzel ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja.
(23) Pri izvedbi testa praktične konkordance je IP izhajal iz predpostavke, da je dopustna omejitev (legitimni cilj) dostopa do informacij javnega značaja lahko tudi pravica do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. IP je tako pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti v obravnavanem primeru primarno upošteval, da se zahtevana dokumenta nanašata na posameznika, ki je v slovenskem političnem prostoru prepoznaven slovenski politik, na postopke, ki jih je zoper njega vodila država ter na, s tem povezano, ugotovljeno odškodninsko odgovornost države, ki je rezultirala v izplačilu odškodnine, ki je bila izplačana iz javnih sredstev. Navedeno pomeni, da gre posameznika, ki je absolutno javna oseba, ki se je v zvezi s temi postopki tudi javno izpostavila (in jih večkrat komentirala).[11]
(24) Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju, torej bolj, ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti. Ustavno sodišče je zapisalo, da človek, ki se odloči za javno funkcijo/nastopanje, vzbuja večji interes javnosti, zato mora to vzeti v zakup[12], teža te okoliščine pa je odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije ali dejavnosti/javnosti nastopanja gre. Oseba, ki se zavestno izpostavi javnosti, zase več ne more zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti, saj določeni elementi sfere zasebnosti in celo sfere intimnosti predstavljajo javno zadevo (»public matter«).[13]
(25) Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti. Zanje velja, da morajo na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bili dolžni trpeti sicer. Absolutno javne osebe so osebe, ki se zavestno ali voljno izpostavijo javnosti, pri čemer lahko ta legitimno ocenjuje in kritizira njihova ravnanja in njihove ideje.[14] Zavestna in voljna javna izpostavitev je bistveni element njihove družbene vloge ter hkrati mehanizem za pridobivanje in uporabo pridobljenega družbenega vpliva oziroma družbene moči. Kdor se odloči za izpostavitev pred t.i. »žarometi na javnem odru«, mora hkrati sprejeti, da se bo v veliki meri, v mnogih ozirih pa celo vseobsegajoče soočal s pozornostjo medijev in javnosti. Ta izpostavitev javnosti je običajno že sama po sebi, torej »po definiciji« na splošno in v širšem smislu politično pomembna.
(26) To je pri tehtanju v obravnavanem primeru pomembno tudi zaradi dejstva, da se zahtevana vsebina ne tiče javnosti samo z vidika prepoznavnosti stranskega udeleženca kot absolutno javne osebe, ampak tudi z vidika objektivne odgovornosti države, katere posledica je odškodnina, prisojena stranskemu udeležencu (z Delno sodbo in Sodbo). Pristojno sodišče je z Delno sodbo na podlagi pripoznave 4. 12. 2024 razsodilo, da je dolžna Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) plačati tožniku 26.400 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila kot povračilo (dela) nepremoženjske škode zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljeno prestane zaporne kazni na podlagi 30. člena Ustave. Ta delna sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 9. 1. 2025. V nadaljevanju postopka, ki se je končal z zahtevano Sodbo, pa je tako moralo sodišče odločiti še o tožbenem zahtevku zoper RS v višini 874.719,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila in o povrnitvi pravdnih stroškov. S Sodbo je bilo namreč odločeno o tožbenem zahtevku, s katerim je tožeča stranka uveljavljala objektivno odškodninsko odgovornost RS za neupravičeno obsodbo in neutemeljen odvzem prostosti na podlagi 30. člena Ustave, in odškodninsko odgovornost za nezakonito vodenje postopka (protipravno izvajanje oblasti) na podlagi 26. člena Ustave. V zvezi z vtoževano višino zahtevane odškodnine, o kateri je bilo odločeno s Sodbo, pa je nastal tudi zahtevani dokument organa Delna pripoznava.
(27) Poraba javnih sredstev je eno od področij, ki jih sodna praksa navaja kot relevantno pri presoji razkritja podatkov, ki sicer predstavljajo varovane podatke.[15] Poraba javnih sredstev v obravnavanem primeru pa ne zajema samo podatkov o višini določene odškodnine, ampak z vidika javnega interesa tudi podatke v zvezi z delom oziroma odločanjem državnega tožilstva in sodišč, katerega posledica je dosojena odškodnina po zahtevani Sodbi. Po oceni IP gre v delu zahtevanih podatkov torej tudi za podatke, pri katerih je izražena potreba javnosti po dostopu do informacij, ki kažejo na transparentnost dela in odločanja državnega tožilstva in sodišč v zadevi, ki je še nedolgo nazaj sprožala širšo javno razpravo.[16] Tudi prosilec navaja, da je aktualno novinarsko poročanje o sodnem postopku usmerjeno predvsem na višino dosojene odškodnine ter na okvirno primerjavo z drugimi primeri odškodnine za neupravičen odvzem prostosti, nima pa javnost nobenih konkretnih podatkov v zvezi s predmetno odločitvijo. Javnost namreč nima dostopa do drugih okoliščin, na podlagi katerih temelji odločitev sodišča po Sodbi, tako npr. do tega, katere okoliščine je sodišče štelo kot relevantne, kako je ocenilo postopanje države ter kako so posamezne okoliščine vplivale na višino dosojene odškodnine. IP torej vidi javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov z vidika porabe javnih sredstev tudi v tem, da se širša javnost seznani s tem, kako je pristojno sodišče odločalo o pravici do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe po 538. členu Zakona o kazenskem postopku, saj tožeča stranka ni uveljavljala samo objektivne odgovornosti RS, ampak je očitala določena protipravna ravnanja pri postopanju in odločanju tudi določenim drugim osebam, ki so opravljale javnopravne funkcije v imenu države, in zaradi posledice teh dejanj zahtevala povračilo škode. Pristojno sodišče v pravdni zadevi št. I P 133/2020 namreč ni presojalo samo pravice do povrnitve škode zaradi neupravičene sodbe in odvzete prostosti, ampak tudi očitano protipravnost ravnanj državne tožilke, okrajne sodnice ter Okrajnega, Višjega in Vrhovnega sodišča v ponovnem postopku. Zadeva je bila izpostavljena v javnosti tudi s tega vidika, prav tako so bili izpostavljeni posamezni funkcionarji, ki jim je stranski udeleženec kot tožeča stranka očital protipravna ravnanja pri izvajanju javne funkcije. V povezavi z navedenim se javni interes kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev, torej da je javnost seznanjena z ugotovitvami sodišča glede obeh strani.
(28) V obravnavni zadevi gre v prid razkritja podatkov tudi dejstvo, da je oškodovanec, to je stranski udeleženec v tem postopku, tudi sam javno komentiral zadevo in se glede nje večkrat javno izjavil.[17]
(29) IP tako ugotavlja, da je treba javni interes v obravnavanem primeru izhodiščno opredeliti kot interes javnosti, da se seznani s posameznimi zahtevanimi podatki, ki so pripeljali do prestajanje zaporne kazni stranskega udeleženca kot absolutno javne osebe in, ki je bila na koncu s strani sodišča ugotovljena kot neupravičena, posledica tega pa je tudi izplačilo odškodnine iz javnih sredstev. Javnost podatkov je po oceni IP v obravnavanem primeru pomembna tako z vidika presoje navedb stranskega udeleženca kot tožeče stranke kot tudi z vidika presoje odgovornosti države in protipravnosti ravnanja državnih organov. Javni interes za razkritje dela Sodbe in Delne pripoznave je torej v obravnavanem primeru kompleksen, do česar se je IP podrobneje opredelil že predhodno.
(30) Glede na utemeljen interes javnosti je nedvomno manevrski prostor za varstvo osebnih podatkov obravnavanega posameznika izrazito zožan in omejen na določene podatke, vendar ne glede na to ni dopustno razkrivati podatkov o intimnih občutenjih, družinskem življenju in zdravstvenem stanju, tudi v primerih, ko se zahtevani podatki nanašajo na absolutno javno osebo.[18] Presoja je odvisna od vsakega posameznega primera, od časa, v katerem se zahteva razkritje osebnega podatka in argumentov, ki jih je treba aplicirati na konkretno zadevo v skladu z ZDIJZ. Status osebe je torej dodatni, ne pa edini argument za odločitev.[19]
(31) IP je tako presodil, da javni interes za razkritje v obravnavanem primeru ne pretehta nad javnim interesom po varovanju osebnih podatkov o:
- zdravstvenem stanju, družinskih razmerah in konkretnih okoliščinah prestajanja kazni zapora stranskega udeleženca;
- posameznih fizičnih osebah, ki niso javni funkcionarji oziroma javni uslužbenci oziroma v postopku nastopajo kot predlagane/zaslišane priče (imena in priimki, izpovedi ter druge navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bile te osebe določljive).
- okoliščinah iz osebnega življenja funkcionarja.
IP je tako organu naložil, da te podatke prekrije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP dodaja še, da iz izjave stranskega udeleženca izhaja, da dejansko nasprotuje le razkritju podatkov o zdravstvenem stanju in podatkov iz družinskega življenja, čemur pa je IP v tem postopku v celoti sledil.
(32) Upoštevajoč vse navedeno IP, ob tehtanju na eni strani koristi, ki jih prinaša dostop do informacij javnega značaja, ter na drugi strani teže posega v pravico do varstva osebnih podatkov, zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov v večjem delu prevlada nad pravico posameznika, na katerega se ti nanašajo, do varstva zasebnosti, torej, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem osebnih podatkov, manjša kot je javni interes po seznanitvi z njimi.
(33) IP je tako presodil še, ali je možen t.i. delni dostop do Sodbe in Delne pripoznave.
Delni dostop
(34) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
(35) V obravnavanem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. IP z vpogledom v zahtevana dokumenta ugotavlja, da je mogoče izvesti delni dostop do Sodbe in Delne pripoznave na način, da se izločijo varovani osebni podatki, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(36) Ob navedenem pa IP dodaja, da se strinja s prosilcem tudi v delu njegovih navedb, da se organ ni v ničemer opredelil do dejstva, da je IP v lanskem letu že presojal odločitev o dostopu do Delne sodbe in Delne pripoznave ter mu tudi naložil njuno posredovanje s prekritjem varovanih osebnih podatkov, sploh ob dejstvu, da se je prosilec na to odločbo skliceval že v zahtevi. Pritrditi je prosilcu tudi v delu njegovih navedb, da je obrazložitev javnega interesa v izpodbijani odločbi preskopa, pri čemer se je organ skliceval na delno zaprtost seje v pravdni zadevi, za katero pa je iz Sodbe ugotoviti, da je bila javnost izključena le v manjšem delu (7. točka obrazložitve Sodbe).
Sklepno
(37) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V delu varovanih osebnih podatkov pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(38) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(39) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[2] http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov
[4] Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015).
[5] Odločbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in št. U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.
[6] Odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria (odst. 37 in 53) in v zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary (odst. 27).
[7] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 74/2021 z dne 7. 6. 2024, št. I U 1828/2019 z dne 9. 5. 2022, št. I U 1520/2016 z dne 3. 7. 2019, št. I U 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019, idr..
[8] Npr. sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26 z dne 15. 11. 2024.
[9] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča, št. Up-406/05 z dne 12. 4. 2007.
[10] Tako Vrhovno sodišče v sodbi št. II Ips 23/2019 z dne 23. 1. 2020, povzeto po J. Zobec, Praktična konkordanca v ustavnosodni presoji, Pravosodni bilten, št. 2/2011, str. 13.
[11] ESČP je v zadevi Von Hannover proti Nemčiji opredelilo tri kategorije javnih osebnosti, ki so upravičene pričakovati različen obseg varstva zasebnosti, in sicer absolutno javne osebe »par excellence« kot najbolj znane in izpostavljene osebe, relativno javne osebnosti, ki so manj znane, vendar še vedno javne v določenem kontekstu ter ostali posamezniki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od prej navedenih kategorij.
[12] Odločba Ustavnega sodišča št. Up-1391/07 z dne 10. 9. 2009.
[13] As. mag. Andraž Teršek, Svoboda medijev in varstvo zasebnosti, Dnevi civilnega prava, Portorož, zbornik, IPP pri PF v Ljubljani, 2006.
[14] Teršek, mag. A., ibidem.
[15] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.
[16] Npr. https://www.rtvslo.si/slovenija/okrozno-sodisce-v-zadevi-patria-...-dosodilo-se-skoraj-40-000-evrov-odskodnine/756930
https://www.24ur.com/novice/slovenija/zadeva-patria-sodisce-...-dosodilo-se-skoraj-40000-evrov.html
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/...-se-vraca-na-sodisce-po-skoraj-milijon-evrov-2737193/
https://www.24ur.com/novice/slovenija/obravnava-v-kranju-...-od-drzave-zahteva-900000-evrov.html
https://reporter.si/clanek/slovenija/...-patria-odskodnina-900-tisocakov-1824717
https://n1info.si/novice/slovenija/drzava-je-... -izplacala-slabih-44-tisoc-evrov-odskodnine/
https://www.delo.si/novice/crna-kronika/...-od-drzave-zahteva-900-000-evrov-odskodnine
https://reporter.si/clanek/slovenija/odskodnina-za-patrio-bo-...-dobil-52-ali-900-tisoc-evrov-744185
https://www.zurnal24.si/slovenija/...-zahteva-900-tisoc-evrov-odskodnine-308056.
[17] Npr. https://www.24ur.com/video/iz-sveta-...-zahteva-900-tisoc-evrov-odskodnine_62878057.html
https://www.24ur.com/novice/slovenija/...-na-sodiscu-se-vedno-cutim-posledice-procesa-patria.html
[18] Tako npr. odločba Ustavnega sodišča št. Up-1391/07 z dne 10. 9. 2009.
[19] Tako npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 227/2020-28 z dne 17. 6. 2021.