prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-119/2026/2

Datum: 7. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 3. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-131/2026-2 z dne 23. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 12. 3. 2026 se ugodi in se odločba Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-131/2026-2 z dne 23. 2. 2026, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1)            Prosilec je dne 30. 1. 2026 pri organu vložil zahtevo za posredovanje podatka o zadnjih desetih poravnavah (sodnih ali izvensodnih), ki jih je Republika Slovenija sklenila z osebami, ki jim je bila neutemeljeno vzeta prostost, zaradi povrnitve škode, ki je nastala takim osebam (538. do 546. člen Zakona o kazenskem postopku). Prosilec je prosil, da mu organ podatke pošlje v obliki kopij dejansko sklenjenih zadnjih desetih (sodnih ali izvensodnih) poravnav, na katerih naj prekrije vse podatke, ki se ne štejejo za informacije javnega značaja po ZDIJZ. Če organ meni, da podatkov v obliki iz prejšnje povedi ne more ali ne sme poslati prosilcu, naj o tem odloči na z zakonom predpisan način, podatke pa naj mu v tem primeru pošlji v obliki navedb, ki naj za vsako od zadnjih desetih (sodnih ali izvensodnih) poravnav vsebujejo najmanj naslednje podatke: čas trajanja neutemeljenega odvzema prostosti (število dni), čas zaključka neutemeljenega odvzema prostosti, dan sklenitve poravnave, ali je imel oškodovanec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, s poravnavo dogovorjena odškodnina

(2)            Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. DODV-131/2026-2 z dne 23. 2. 2026, v kateri je povzel je 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da je predmet presoje deset dokumentov - sodnih poravnav, sklenjenih v obdobju od 25. 1. 2024 do vključno 20. 11. 2025, ki jih je Republika Slovenija sklenila z osebami, ki jim je bila neutemeljeno vzeta prostost, zaradi povrnitve škode (538. do 546. člen Zakona o kazenskem postopku). Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in relevantne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Dalje je organ ugotovil, da gre v konkretnem primeru za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru pa ni mogoča. V obravnavanih dokumentih gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Predmet nadaljnjega postopka je bilo še, ali drugi/variantni del zahteve prosilca po posredovanju podatkov v obliki navedb, ki naj za vsako od zadnjih desetih (sodnih ali izvensodnih) poravnav vsebujejo najmanj naslednje podatke: čas trajanja neutemeljenega odvzema prostosti (število dni), čas zaključka neutemeljenega odvzema prostosti, dan sklenitve poravnave, ali je imel oškodovanec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, s poravnavo dogovorjena odškodnina, sodijo med informacije javnega značaja. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja organa, ki so povezane z njegovimi aktivnostmi ali odločitvami, ki spadajo v njegov delokrog. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo in ustvarjati novega dokumenta. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »informacijo«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali analizo organa v konkretnih zahtevanih primerih. Glede na vse zgoraj navedeno zahtevane informacije iz drugega/variantnega dela zahteve prosilca niso informacije javnega značaja v smislu 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

(3)            Prosilec je dne 12. 3. 2026 zoper odločbo št. DODV-131/2026-2 z dne 23. 2. 2026 vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da IP pritožbi ugodi ter odloči, da se zahtevi v celoti ugodi. Obrazložitev izpodbijane odločbe je povsem pavšalna ter nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je sploh ne da preizkusiti. Organ je napačno ugotovil dejansko stanje, nato pa na že tako napačno ugotovljeno dejansko stanje še zmotno apliciral materialno pravo. Organ se spreneveda. Kot je razvidno iz prosilčeve zahteve, se želi seznaniti z naslednjimi podatki: čas trajanja neutemeljenega odvzema prostosti (število dni), čas zaključka neutemeljenega odvzema prostosti, dan sklenitve poravnave, ali je imel oškodovanec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, s poravnavo dogovorjena odškodnina. Nobeden od navedenih podatkov ni varovan osebni podatek, zato je stališče zavezanca, "da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnosti", ne le nesmiselno, temveč tudi povsem nerazumno. Vsi v zahtevani podatki bi ostali razkriti in bi tako obdržali svojo "vrednost in smiselnost". V tem delu je organ napačno ugotovil dejansko stanje. Organ tudi ni navedel nikakršnih konkretnih razlogov (konkretnih podatkov), ki bi utemeljevali njegovo pavšalno stališče, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Da bi organ to dejstvo sploh lahko zatrjeval (in bi bilo mogoče njegove trditve preizkusiti), bi moral pojasniti, katere podatke bi bilo treba prekriti, kateri podatki pa bi ostali neprikriti. Šele ob primerjanju prekritih in neprekritih podatkov bi bilo možno preizkusiti, ali je stališče organa pravilno in zakonito. Ker izpodbijana odločba razlogov o tem nima, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Organ je pri izdaji odločbe tudi napačno uporabil materialni predpis (zmotno uporabil materialno pravo). Prosilec je povzel 7. člen ZDIJZ in povzel navedbo organa, da "uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni mogoča", ker da "delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost". Navedeno ne predstavlja zakonskega razloga, ki bi utemeljeval zavrnitev zahteve. Po določbi 7. člena ZDIJZ je organ zahtevane dokumente dolžan izročiti, če je informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Edini razlog za eventualno zavrnitev zahteve bi torej bilo ogrožanje zaupnosti informacij iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Zakon organu ne daje nikakršnega pooblastila, da presoja "vrednost in smiselnost" zahtevanih dokumentov za prosilca in/ali javnost (še manj pa pooblastila, da bi sme v primeru "nevrednosti in nesmiselnosti" zahtevo zavrniti). Javne podatke (dokument z izločenimi varovanimi podatki) je organ dolžan razkriti oziroma izročiti ne glede na "vrednost ali smiselnost podatkov", nikakor pa ni organ upravičen presojati o taki "vrednosti ali smiselnosti". Organ je tako pri izdaji odločbe tudi zmotno/napačno uporabil materialno pravo.

(4)            Organ je pritožbo, z dopisom št. DODV-131/2026-4 z dne 23. 3. 2026, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker organ niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe ni navedel, o katerih dokumentih (posamično navedenih) je odločal v postopku. Organ je samo povzel zahtevo prosilca in navedel, da »dokumenti spadajo v delovno področje organa in organ z njimi razpolaga v materializirani obliki, oziroma gre za informacijo javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.« IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ namreč v izpodbijani odločbi zahtevanih dokumentov ni navedel na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.). Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. 

(7)            Ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov, se tudi ni konkretno opredelil do izjem od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ pri posameznih zahtevanih dokumentih, ter se tudi ni konkretno opredelil do delnega dostopa. Le na splošno se je namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer ni navedel, katere varovane osebne podatke posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo, temveč je navedel zgolj, da gre pri zahtevanih dokumentih »za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost«. IP po pregledu zahtevanih dokumentov ugotavlja, da ne gre za tipske dokumente, zato bi moral organ dejansko stanje glede obstoja varovanih osebnih podatkov in možnost delnega dostopa ugotavljati za vsak zahtevani dokument posebej. Dalje IP ugotavlja, da je organ zmotno ugotovil, da imajo zahtevani dokumenti tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delni dostop ni mogoč oziroma smiseln. Iz zahtevanih dokumentov bi bilo namreč mogoče ime, priimek, EMŠO, naslov in le ponekod tudi navezne okoliščine tožeče stranke izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, pri čemer bi bili iz dokumentov še vedno razvidni nekateri podatki, na katere se nanaša zahteva prosilca (npr. dan sklenitve poravnave, s poravnavo dogovorjena odškodnina,…). Zato ugotovitev organa, da bi bili z izvedbo delnega dostopa zahtevani dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost, ne zdržijo resne pravne presoje.

(8)            Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju podrobnejše obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti. Organ je tako storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(9)            Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(10)         Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(11)         Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da primarno ugotovi, s katerimi dokumenti oziroma podatki, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga. Konkretno mora pojasniti, za koliko dokumentov oziroma podatkov gre, jih identificirati (npr. s številko in datumom vsakega posameznega dokumenta).

(12)         Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka glede tega, kako je iskal dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca in katere konkretne dokumente je pri tem našel, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. V tej zvezi IP poudarja, da mora organ pri obdelavi osebnih podatkov, kamor sodi tudi prost dostop, vselej ugotoviti, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje. V obravnavanem primeru so predmet presoje poravnave, ki brez dvoma vsebujejo tudi varovane osebne podatke, vendar navedeno ni razlog, da bi moral organ dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrniti. IP se je v svoji praksi že večkrat opredelil do vprašanja, v kakšnem obsegu se npr. omogoči prost dostop do poravnave,[1] zato je naloga organa, da v ponovnem postopku slednje upošteva in izrecno ugotovi, kateri osebni podatki so v zahtevani dokumentaciji varovani in kateri ne, ter to tudi konkretno obrazloži.

(13)         V primeru obstoja katere od izjem mora organ ugotavljati še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(14)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, napotila in preteklo prakso IP.

(15)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(16)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:                                                                      

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.                                                

svetovalka IP   

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 090-380/2023 z dne 15. 1. 2024, št. 090-53/2022/8 z dne 1. 3. 2022 in št. 090-214/2022 z dne 2. 9. 2022.