prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-68/2026/4 
Datum: 6. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 130. člena, prvega ter tretjega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa …, z dne 9. 2. 2026, zoper odločbe (1) št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026, (2) št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 in (3) št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 in zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), (4) št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednja

 S K L E P:

1.     Pritožbeni postopki zoper odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026, odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026, odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 in zoper sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije, se združijo v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opravilno številko 090-68/2026.

in

ODLOČBO:

1.  Pritožbi prosilke z dne 9. 2. 2026 zoper odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje
2.  Pritožba prosilke z dne 9. 2. 2026 zoper odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije, se zavrne.
3. Pritožba prosilke z dne 9. 2. 2026 zoper odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije, se zavrne.
4. Pritožba prosilke z dne 9. 2. 2026 zoper sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije, se zavrne.
5. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

K sklepu:

(1) S pritožbami z dne 9. 2. 2026 je prosilka po pooblaščencu izpodbijala odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026, odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 in odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 ter sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 Državnega odvetništva Republike Slovenije. Ker se zahteve opirajo na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožb pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-68/2026.

K odločbi:

Glede pritožbe zoper sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026

(2) Prosilka je dne 7. 1. 2026 po elektronski pošti na organ poslala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala dokumente, in sicer:

• Uradni poziv DO RS naslovljenega na MP RS k »strokovnemu« sodelovanju pri izračunu delne pripoznave DO RS z dne 21. 3. 2024,
• Soglasje MNVP RS k izplačilu tozadevne delne pripoznave z dne 21. 3. 2024,
• Soglasje IRSNVP k izplačilu tozadevne delne pripoznave z dne 21. 3. 2024.

(3) Zahtevo je organ zavrgel s sklepom št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026, ker prosilka zahteva dokumente, glede katerih je bilo predhodno že odločeno in zahteva prosilke zavrnjena, in sicer z odločbo DODV-423, 425/2025-2 z dne 16. 1. 2026 in z odločbo št. DODV-428/2025-2 z dne 16. 1. 2026.

(4) Zoper sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 je prosilka po pooblaščencu dne 9. 2. 2026 vložila pritožbo, s katero kategorično prereka sklep, ker meni, da je sklep posledica netransparentnega podcenjevanja, poniževanja tožeče stranke. Pritožbeni organ pa poziva, da predmetni prerekani sklep razveljavi in organu naloži korektno in pošteno delovanje.

(5) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijanega sklepa ne bo spremenil na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je z dopisom št. DODV-24/2026-5 z dne 19. 2. 2026 odstopil IP v reševanje.

Glede pritožbe zoper odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026

(6) Prosilka je dne 22. 12. 2025 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevala je posredovanje tozadevnih regresnih tožb, h katerim je organ v kontekstu izgubljenih dokončno pravnomočnih sodb:

• opr. št. I Pd 1134/2011 z dne 4. 6. 2014,
• opr. št. I Pd 203/2012 z dne 4. 9. 2015,
• opr. št. I Pd 67/2016 z dne 6. 3. 2018,

uradno pozval IRSNVP z vlogami:

• z dne 2. 12. 2015 ob 15:34 uri,
• z dne 2. 11. 2016,
• z dne 27. 5. 2019.

 (7) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026, s katero je zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi najprej opredelil informacijo javnega značaja ter opisal temeljno nalogo organa opravljanja strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. Organ je ugotovil, da so predmet presoje trije dokumenti, in sicer št. P-56/2016 pod zap. št. 18, št. P-1947/2016 pod zap. št. 2 in št. P-871/2019 pod zap. št. 2. Organ je navedel, da dokumenti spadajo v njegovo delovno področje in z njimi razpolaga v materializirani obliki. V nadaljevanju je preveril, če obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je povzel Uredbo EU 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in ugotovil, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilka zahtevala posredovanje dokumenta v povezavi s postopkom, v katerem nastopa kot fizična oseba, ob tem pa poudarja, da tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo.

(8) Zoper odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026 je prosilka po pooblaščencu dne 9. 2. 2026 podala pritožbo, v kateri kategorično prereka predmetno odločbo, saj je v celoti protislovna odločbi št. DODV-456/2025-2 z dne 23. 1. 2026, kjer je organ odločil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Od pritožbenega organa pričakuje, da prerekano odločbo razveljavi in organu naloži pošteno delovanje, v konceptu tozadevne odločbe, na katero se sklicuje.

(9) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je z dopisom št. DODV-455/2025-4 z dne 19. 2. 2026 odstopil IP v reševanje.

Glede pritožbe zoper odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026

(10) Prosilka je dne 30. 12. 2025 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala posredovanje dokumentov, ki potrjujejo uradne navedbe … v delni pripoznavi države Republike Slovenije/DO RS št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024, in sicer:

• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki potrjuje upravičenost zapisa … v slovničnem pogojniku, da »naj bi« tožniki utrpeli ne/premoženjsko škodo kot posledico nezakonitega rušenja;
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki potrjuje upravičenost zapisa … v trditvi, da je bil sinov legalni dom - »nelegalni objekt« in/oz. da je bil porušen objekt v času rušenja »nelegalna gradnja«...;
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki v nasprotju s 1/4. čl. ZGO onemogoča izvedbo tozadevno/tovrstno rekonstrukcijo po delih več kot deset let nevseljenega dotrajanega smrtno! nevarnega! sto in več let legalnega večstanovanjskega objekta na … v središču Ljubljane s katerega dotrajane strehe so padali strešniki - direkt na pločnik Vodmatske ulice - brez gradbenega dovoljenja...;
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki potrjuje upravičenost zapisa … v trditvi, citat: »... v zvezi z odločbo z dne 19. 1. 2004 doslej niso bile ugotovljene kakršnekoli nepravilnosti.«, oz. da je odločba IRSOPa z dne 19. 1. 2004 kadarkoli uradno postala pravnomočna;
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki potrjuje upravičenost zapisa … v trditvi, citat: »Odločba je investitorjema veljavno nalagala ustavitev nadaljnje gradnje in odstranitev nelegalnega objekta...«; 
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki potrjuje upravičenost zapisa … v trditvi, citat: »Po mnenju tožene stranke je pravična odškodnina vrednost nepremičnine na dan 7. 6. 2006... enaka znesku 226.255,00 €...
• uradnega/meritorno pravnomočnega dokumenta, ki izkazuje (tudi) avtorstvo in izračun stopnje vrednosti izvedene tozadevne legalne rekonstrukcije smrtno nevarnega objekta na .. v središču Ljubljane - točno na dan 7. 6. 2006,;«

(11) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026, s katero je zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi najprej opredelil informacijo javnega značaja in navedel temeljno nalogo organa – varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in svetovanja, ob tem pa deluje samostojno in avtonomno. Organ je v nadaljevanju opisal kriterij materializirane oblike, torej dostopnost do že obstoječih informacij in navedel, da organi niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Glede na navedeno je organ ugotovil, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja v smislu 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

(12) Zoper odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 je prosilka po pooblaščencu dne 9. 2. 2026 podala pritožbo, kjer kategorično prereka predmetno odločbo in od pritožbenega organa pričakuje, da razveljavi predmetno odločbo in organu naloži dostop do informacij javnega značaja oz. ugotovi, da tozadevni dokumenti ne obstajajo.

(13) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je, dne 19. 2. 2026, z dopisom št. DODV-462/2025-4 z dne 19. 2. 2026, odstopil IP v reševanje.

Glede pritožbe zoper odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026

(14) Prosilka je dne 7. 1. 2026 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala:

• Izračun delne pripoznave DO RS z dne 21. 3. 2024,
• Metodologijo izračuna delne pripoznave DO RS z dne 21. 3. 2026.

(15) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026, s katero je zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi najprej opredelil informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je navedel, da se dostop do dokumentov ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve ter pojasnil načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«. Organ je na podlagi navedb prosilke preveril obstoj dokumentov v spisu št. P-1171/2014, kjer je zahtevan dokument vpisan v popis spisa pod zaporedno št. 306 z dne 12. 10. 2020 in se imenuje Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014. Dokument je sestavljen iz treh delov, in sicer splošnih podatkov o spisu, poročilo o ocenjevanju vrednosti in prilog. Predmet presoje je dokument Poročilo o ocenjevanju vrednosti. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje, z njim razpolaga v materializirani obliki in gre za informacije javnega značaja, zato je preveril ali obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevani dokument predstavlja izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V nadaljevanju odločbe je organ povzel Uredbo EU 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. Organ je navedel, da se zahteva prosilke nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sama oz. njena družina, zato je zahtevo zavrnil. Ob tem pa organ poudarja, da v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Organ navaja, da je bila izdelava navedenega dokumenta naročena izključno za notranje potrebe organa, torej za pripravo strategije zastopanja in predstavlja delovni pripomoček za delo oz. sprejemanje odločitev in zastopanje s strani nosilca spisa. To izhaja tudi iz samega Poročila o ocenjevanju vrednosti, v katerem izvajalec na strani 3 izrecno zapiše, da je dokument zaupen tako za uporabnika kot za avtorja. Ob tem pa ni dovoljena objava poročila ali njegovega dela, sklicevanje ali citiranje podatkov in številk, ime in strokovni status oz. članstvo avtorja poročila brez pisnega soglasja. Organ je izvedel tudi škodni test, kjer je ugotovil, da razkritje dokumenta, ki je podlaga za pripravo ocene, predlogov in strategije zastopanja v mediacijskem in nato v sodnem postopku škoduje njegovi izvedbi sodnega postopka, saj s tem nasprotna stranka pridobi vpogled v izpostavljena sporna vprašanja, strategije zastopanja itd. Glede na navedeno bi razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za zastopanje v aktualnem pravdnem postopku, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Glede na navedeno je organ ugotovil, da zahtevane informacije sodijo med izjeme določene v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je preučil tudi možnost delnega dostopa, ki ga ni mogoče izvesti, saj gre v primeru obravnavanega dokumenta za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov oz. dokumenta sestavljenega v zvezi z notranjem delovanjem organa, da bi dokument izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi zato bil brez posebne vrednosti za prosilko oz. javnost.

(16) Zoper odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 je prosilka po pooblaščencu dne 9. 2. 2026 podala pritožbo, v kateri kategorično prereka predmetno odločbo, ker meni, da je odločba posledica netransparentnega podcenjevanja, poniževanja tožeče stranke, ob tem pa poudarja, da je MNVP v odločbi št. 090-4/2026-2560 z dne 3. 2. 2026 odgovorilo, da tozadevnih informacij javnega značaja nimajo. Pritožbeni organ pa poziva, da predmetni prerekano odločbo razveljavi in organu naloži korektno in pošteno delovanje.

(17) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 19. 2. 2026 z dopisom št. DODV-24/2026-5 z dne 19. 2. 2026 odstopil IP v reševanje.

Pritožba zoper odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026 je utemeljena.

Pritožba zoper odločbo št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 ni utemeljena.

Pritožba zoper odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 ni utemeljena.

Pritožba zoper sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 ni utemeljena.

(18) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izreka te odločbe

(19) Organ je z odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026 zavrnil zahtevo prosilke za dostop do regresnih tožb, h katerim je organ v kontekstu izgubljenih dokončno pravnomočnih sodb opr. št. I Pd 1134/2011 z dne 4. 6. 2014, opr. št. I Pd 203/2012 z dne 4. 9. 2015 in opr. št. I Pd 67/2016 z dne 6. 3. 2018, uradno pozval IRSNVP z vlogami: z dne 2. 12. 2015 ob 15:34 uri, z dne 2. 11. 2016, in z dne 27. 5. 2019.

(20) Prosilka »kategorično prereka predmetno odločbo«, IP pa po preučitvi zadeve ugotavlja, da se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na varstvo osebnih podatkov, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je štel, da je prosilka podala zahtevo za pridobitev podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom ter da je zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

(21) Po pregledu zahteve prosilke IP ugotavlja, da je organ odločil napačno, ko je štel, da je prosilka podala zahtevo za pridobitev informacij oz. dokumentov v zvezi s konkretnim posameznikom/fizično osebo. Prosilka svoje zahteve ni vezala na konkretnega posameznika oz. fizično osebo, katerega podatki sodijo med t.i. varovane osebne podatke, temveč je v zahtevi navedla le številke sodb in datume vlog. Navedba organa, da »iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilka zahtevala posredovanje dokumenta v povezavi s postopkom, v katerem nastopa kot fizična oseba«, zato ne zdrži resne pravne presoje, saj prosilka nikjer v zahtevi z dne 22. 12. 2025 ni izrecno navedla, da se zahtevani dokumenti nanašajo na postopke, v katerih nastopa kot fizična oseba.

(22) Ker je organ v izpodbijani odločbi zahtevo prosilke zavrnil na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poimenska zahteva), se ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana še katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne.

(23) Glede na navedeno, torej glede na dejstvo, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti, je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

(24) Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

(25) V ponovnem postopku mora organ ustrezno izvesti ugotovitveni postopek in primarno ugotoviti, ali z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga. Prosilka namreč v pritožbi zatrjuje, da je organ z odločbo št. DODV-456/2025-2 z dne 23. 1. 2026 odločil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, v izpodbijani odločbi pa je organ ugotovil, da so predmet zahteve trije dokumenti. Organ se mora zato v ponovnem postopku jasno opredeliti do tega, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilke in so torej predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da kateri od zahtevanih dokumentov vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilki posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(26) Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilke utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je izpodbijano odločbo št. DODV-455/2025-2 z dne 23. 1. 2026, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

K 2. točki izreka te odločbe

(27) Organ je v odločbi št. DODV-462/2025-2 z dne 29. 1. 2026 zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje »dokumentov, ki potrjujejo uradne navedbe … v delni pripoznavi države Republike Slovenije/DO RS št. P-A17-1171/2014 z dne 21. 3. 2024«, ki jih je prosilec navedel v sedmih alinejah. Prosilka »kategorično prereka predmetno odločbo« in IP predlaga, da organu »naloži dostop do informacij javnega značaja oz. ugotovi, da tozadevni dokumenti ne obstajajo«. IP je po preučitvi vsebine zahteve ugotovil, da jo je treba zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(28) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(29) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

(30) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(31) Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na njenega sina, torej na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvi odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(32) IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da se v povezavi z nekom vodijo določeni postopki oziroma obstajajo določeni dokumenti, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Glede na to, da je prosilka že v sami zahtevi zahtevala podatke, ki se nanašajo na njenega sina, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih (če bi ugotovili, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti razpolaga) ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja na sodno prakso (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 , št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014 in št. IU 1807/2029-24 z dne 10. 11. 2021), v kateri je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(33) Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni opredelil niti glede vprašanja, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami javnega značaja, niti glede vprašanja, ali bi bil mogoč delni dostop do zahtevanih informacij na podlagi 7. člena ZDIJZ. Kot že rečeno, je na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovan osebni podatek tudi podatek o tem, da se v povezavi z nekom vodijo določeni postopki oz. obstajajo določeni dokumenti.

(34) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 K 3. točki izreka te odločbe

(35) Iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilka izpodbija odločbo št. DODV-24/2026-2 z dne 4. 2. 2026 v celoti. Po pregledu dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, in upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, je IP ugotovil, da je predmet zahteve drugi del dokumenta »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014«, ki ima naslov »Poročilo o ocenjevanju vrednosti« (v nadaljevanju zahtevani dokument).

(36) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je dostop do podatkov v zahtevanem dokumentu dopusten, oziroma ali ti podatki predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstoj katere je organ zatrjeval v izpodbijani odločbi.

(37) Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta biti kumulativno izpolnjena dva kriterija:

• podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
• razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(38) Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri tem je treba besedo »motnje« razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da za utemeljitev obravnavane izjeme zadostuje že bistveno nižja stopnja ogroženosti, pri čemer navaja, da motnja pomeni pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa. Po mnenju IP je v konkretnem primeru povsem razumno pričakovati, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo pojave, ki ne bi bili usklajeni s pravilnim oziroma normalnim delovanjem organa, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

(39) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.¹

(40) IP je ob vpogledu v zahtevani dokument ugotovil, da je bil izdelan izključno za notranje potrebe organa, in sicer za pripravo strategije zastopanja državnega organa (Ministrstva za naravne vire in prostor), ki ga organ izvaja na podlagi ZDOdv, torej gre že po sami naravi stvari za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Kot je organ pravilno pojasnil v izpodbijani odločbi, zahtevani dokument vsebuje ključne podatke in izračune, pomembne za pripravo ocene in strategije zastopanja organa, kar pomeni, da iz njega izhaja postopek oziroma način razmišljanja in oblikovanja stališč in mnenj znotraj organa. Ta postopek je podrobneje pojasnil tudi organ na 5. strani izpodbijane odločbe, na kar se IP, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. IP na tem mestu poudarja le, da tudi iz 11. člena ZMCGZ smiselno izhaja, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Navedeni člen določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da ima zahtevani dokument glede na določbe ZMCGZ zaupno naravo, saj se stranke niso sporazumele nasprotno, razkritja tega dokumenta ne zahteva zakon, poleg tega pa njegovo razkritje ni potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora, saj je ta še v teku. Navedeno smiselno potrjuje, da gre v obravnavani zadevi za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj je bil izdelan izključno za pripravo strategije zastopanja državnega organa in ne kot stališče, ki bi bilo neposredno namenjeno nasprotni stranki spora ali javnosti na splošno. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(41) IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede zahtevanega dokumenta izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obstoj motenj pri delovanju organa v zvezi z razkritjem zahtevanega dokumenta je organ podrobno in konkretno utemeljil že na 6. strani v izpodbijani odločbi. IP se, v izogib ponavljanju, na te navedbe sklicuje in ocenjuje, da je zatrjevane motnje za delovanje organa povsem objektivno in razumno možno pričakovati, njihov obstoj pa bi pomenil resno oviro za nadaljnje delo organa pri zastopanju v mediacijskem in v nadaljevanju v sodnem postopku, ki bi ga z razkritjem zahtevanega dokumenta veliko težje izvajal oziroma bi bilo po kvaliteti slabše. Nasprotna stranka bi namreč s poznavanjem podatkov, ki izhajajo iz zahtevanega dokumenta in na katerih temeljijo stališča oziroma strategije organa, pridobila prednost (več o tem je navedeno v izpodbijani odločbi). Ker je namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav v tem, da se varuje notranje razmišljanje organa in s tem tudi strokovna poročila, ki jih organ pridobi zaradi oziroma v zvezi s postopkom tega razmišljanja, IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom izpolnjen tudi drugi kriterij in je posledično podana zatrjevana izjema od prostega dostopa.

(42) IP je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov (tj. podatkov, ki so izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako je IP ocenil, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani oziroma navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče priti do varovanih podatkov) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilko oz. javnost. Če bi izločili vse varovane podatke in navezne okoliščine, bi namreč ostali le še splošni podatki o zadevi (npr. naslov dokumenta in podatki o naročniku in ocenjevalcu vrednosti, lokacija obravnavane nepremičnine ter vmesno besedilo, ki brez preostale vsebine nima nobene sporočilne vrednosti v smislu zahtevanih informacij, tj. metodologija izračuna in izračun). Z izbrisom vseh varovanih podatkov zahtevani dokument torej ne bi imel več svoje vsebine. Glede na vse navedeno je IP pritrdil ugotovitvi organa, da izvedba delnega dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoča.

(43) IP pripominja, da mora slediti tudi svoji pretekli praksi, zato je po uradni dolžnosti ugotovil, da je o dostopu do dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, odločal že v zadevi št. 090-226/2024. Z odločbo št. 090-226/2024 z dne 1. 8. 2024 je tako IP v celoti potrdil odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, ki se med drugim nanaša tudi na »Poročilo o pregledu dokumentacije za spis Državnega odvetništva št. P-1171/2014« (ta je priloga dokumenta, ki je pri Ministrstvu za naravne vire in prostor evidentiran kot dokument št. 060-19/2016-2550-131), za katerega je Ministrstvo za naravne vire in prostor ugotovilo, da v celoti predstavlja izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP poudarja, da mora biti v postopku po ZDIJZ odločitev glede dostopa do posameznega enakega dokumenta vselej univerzalna, torej enaka ne glede na to, kdo je prosilec in kateri organ odloča o njegovi zahtevi. Zaradi načela prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so namreč ta dejstva v postopku po ZDIJZ pravno nerelevantna. Posledica navedenega načela pa je med drugim tudi, da je za odločitev v zadevi pravno nerelevantno splošno mnenje prosilke glede dela organa, zato se IP do tovrstnih navedb prosilke ni posebej opredeljeval.

(44) Ker je v celoti podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker za zavrnitev zahteve oziroma pritožbe po ZDIJZ zadošča obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa, IP ni presojal, ali zahtevani dokument vsebuje tudi podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ v zvezi s tem dokumentom sicer zatrjeval v izpodbijani odločbi.

(45) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

K 4. točki izreka te odločbe

(46) Iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilka izpodbija sklep št. DODV-24/2026-3 z dne 4. 2. 2026 v celoti. V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahteve prosilke, ker je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilke z dne 7. 1. 2025, že odločil.

(47) Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilka od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

(48) Organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilke z dne 7. 1. 2026, odločal že v postopkih o istovrstnih zahtevah prosilke, in sicer je o zahtevi prosilke z dne 7. 1. 2026 organ že odločil na podlagi istovrstne zahteve z dne 15. 12. 2025 in izdal zavrnilno odločbo št. DODV-423, 425/2025-2 z dne 16. 1. 2026 in z odločbo št. DODV-428/2025-2 z dne 16. 1. 2026. Zoper navedeni odločbi je prosilka dne 21. 1. 2026 vložila pritožbo. IP pa je o pritožbi odločil z odločbo št. 090-38/2026/4 z dne 19. 6. 2026.

(49) IP se je o tem prepričal z vpogledom v svoj informacijski sistem (HCL Notes) in ugotovil, da je organ o zahtevi prosilke z dne 7. 1. 2026 dejansko že odločil, saj je, na podlagi podanih istovrstnih zahtev, že izdal zavrnilne odločbe. Pri tem ni bistveno, kako je prosilka oblikovala zahtevo, temveč je vprašanje, ali je organ že odločal o dostopu do istega (istih) dokumenta. Prosilka je z zahtevo z dne 7. 1. 2026 zahtevala uradni poziv organa, naslovljen na Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije (MP RS), k strokovnemu sodelovanju pri izračunu delne pripoznave organa z dne 21. 3. 2021. Ta zahteva se vsebinsko nanaša na isti dokument, ki ga je prosilka že opredelila v zahtevi z dne 15. 12. 2025, v kateri ga je opisala kot dokument, iz katerega izhaja, katera ministrstva, sodišča in tožilstva so v obdobju od 7. 10. 2011 do 1. 1. 2025 na poziv državne odvetnice zaprosila oziroma bila pozvana k uradnemu (obveznemu) soglasju glede izplačila odškodnine v zadevi DP RS/DO RS št. P-1171/2014. Enako velja tudi za dokumente, ki jih je prosilka v zahtevi z dne 7. 1. 2026 označila kot soglasja MNVP RS in IRSNVP k izplačilu delne pripoznave z dne 21. 3. 2024, saj jih je že v zahtevi z dne 15. 12. 2025 vsebinsko opredelila kot kakršnakoli uradna soglasja zaprošenih ministrstev, sodišč in tožilstev, ki se nanašajo na zadevo DP RS/DO RS št. P-1171/2014. Iz navedenega izhaja, da se zahteva z dne 7. 1. 2026 nanaša na iste dokumente, o katerih je bilo že odločeno v postopku po zahtevi z dne 15. 12. 2025. Pri presoji zahteve je bistvena njena vsebina oziroma predmet zahtevanih dokumentov, ne pa način, kako prosilka dokumente poimenuje ali opiše. Zato IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo s sklepom zavrgel, saj je bilo o dostopu do istih dokumentov že odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa se nista spremenila. Ker pritožbene navedbe ne utemeljujejo drugačne odločitve, je IP tudi to pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(50) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

(51) Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 2., 3., 4. in 5. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Zoper ta sklep in zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav., 
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke