prosilec - Državno odvetništvo RS

Številka: 090-38/2026/4

Datum: 19. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilka), z dne 21. 1. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), (1) št. DODV-428/2025-2 z dne 16. 1. 2026 ter o pritožbi …, z dne 21. 1. 2026 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana, (2) št. DODV-423, 425/2025-2 z dne 16. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 21. 1. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike, št. DODV-428/2025-2 z dne 16. 1. 2026, se zavrne.

2.     Pritožba prosilke in prosilca z dne 21. 1. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike, št. DODV-423, 425/2025-2 z dne 16. 1. 2026, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)            Prosilca sta dne 15. 12. 2025 na Državno odvetništvo Republike Slovenije naslovila tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Zahteva št. 1.: Prosilka zahteva posredovanje tozadevnih uradnih soglasij tozadevnih vseh uradnih soglasjedajalcev, ki so morali podati uradno soglasje k tozadevni delni pripoznavi zahtevka z dne 21. 3. 2024, vse tako, kot je pred priznanjem/posredovanjem tozadevne delne pripoznave zahtevka uradno/sodno izpričala ….

Zahteva št. 2: Prosilca zahtevata posredovanje dokumentov:

-       iz katerih bo razvidno, katera vsa ministrstva, sodišča in tožilstva so v času od 7.10. 2011 do 1. 1. 2025, k uradnemu (obveznemu) soglasju k tozadevnemu izplačilu zaprosila/pozvala državna odvetnica .., vse v zvezi s pripadajočo odškodnino v zadevi DP RS/DO RS št. P-1171/2014

-       kakršnegakoli tozadevnega uradnega soglasja zaprošenih ministrstev, sodišč in tožilstev, ki se navezuje na zadevo DP RS/DO RS št. P-1171/2014.

Zahteva št. 3: Prosilca zahtevata posredovanje dokumentov:

-       ne/uradnih zahtev družine … po veliki nerealni odškodnini, vse v času od 7. 10. 2011 do 1.1. 2025 v zadevi DP RS/DO RS št. P-1171/2014

-       kakršnegakoli tozadevnega uradnega soglasja DP RS/DO RS - k ne/uradnim zahtevam družine …po veliki nerealni odškodnini - zaprošenih ministrstev, sodišč in tožilstev, ki se navezuje na zadevo DP RS/DO RS št. P-1171/2014

(2) O zahtevah prosilcev je organ odločil z dvema odločbama, in sicer:

- z odločbo št. DODV-428/2025-2 z dne 16. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba št. 1), je organ zahtevo št. 1, v celoti zavrnil v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ,

- z odločbo št. DODV-423, 425/2025-2 z dne 16. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba št. 2), je organ zahtevi št. 2 in 3. v celoti zavrnil v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ,

(3) Zoper odločbi sta prosilca dne 21. 1. 2026, ustno na zapisnik, vložila pritožbo, s katerimi v celoti oporekata odločitvam organa in menita, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(4) Ker organ po prejemu pritožb, odločb ni nadomestil z novimi odločitvami, je pritožbe na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-423, 425/2024-5 z dne 2. 2. 2026 in dopisom št. DODV-428/2025-4 z dne 2. 2. 2026, odstopil v reševanje IP, kot dovoljene, pravočasne in vložene s strani upravičene osebe.

(5) S sklepom št. 090-38/2026/3 z dne 4. 2. 2026 je IP pritožbe prosilcev združil v en postopek, o njih pa bo odločil s to odločbo.

Pritožbe niso utemeljene.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilca pridobita zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, ne glede na njegove osebne okoliščine.

(8) Ker se je organ pri zavrnitvi zahtev prosilcev skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcem zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9) V obrazložitvah izpodbijanih odločb je organ glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov povzel določbe ZDIJZ, Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) in navedel, da se zahteve prosilcev nanašajo na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopata sama in člani njune družine. Nadalje navaja, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Meni, da tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Ob tem se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik določljiv in zanj zahteva osebne podatke.

(10) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijanih odločbah pravilno ugotovil, da prosilca zahtevata osebne podatke in da je pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. IP je vpogledal v zahteve prosilcev z dne 15. 12. 2025 in ugotovil, da se v njih poimensko sklicujeta na svojo družino, prav tako je slednje razvidno tudi iz priloženega zaslišanja namestnice generalne državne odvetnice, tj. sklicevanje na določeno družino in priloženega dopisa organa v zvezi z zahtevki družine– poravnalna ponudba, pri čemer je na podlagi vseh okoliščin postopka, slednja nedvoumno določljiva, in torej pomeni osebni podatek po navedeni definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna.

(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 sicer določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo, vendar pa je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov (člen 4, pododstavek (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov). Iz navedenega člena 6 uredbe kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov, torej tudi razkritje podatkov javnosti, zakonita oziroma dopustna med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e), vendar pa ZDIJZ, sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti, kot to smiselno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1588-2012-20. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, (le) kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), do česar pa se IP tudi opredeljuje v nadaljevanju te obrazložitve.

(12) Iz predhodno navedenega izhaja, da prosilca v postopku po ZDIJZ nimata podlage, da bi prejela (svoje) osebne podatke, če ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Vendar po navedeni »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci se s tem, ko nastopijo delovno razmerje v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni le tisti podatki v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev in delo organa kot celote. IP je ugotovil, da zahtevani dokument tudi takšnih podatkov ne vsebuje oziroma ni neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, temveč, da gre pri zahtevanemu dokumentu za izpovedbe konkretnih javnih uslužbencev, ki izražajo, med drugim, tudi subjektivni odnos oziroma osebna stališča v predmetni sodni zadevi in pritožbenem postopku, glede katerih ni podana izjema od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato razkritje oseb oziroma informacij, v zvezi s konkretnimi mnenji in stališči posameznih poimensko navedenih javnih uslužbencev (ki so prosilcema znani oziroma se zahteva prosilcev nanaša na za prosilcema znane in določene (osebne) podatke) glede njim oziroma Državnemu odvetništvu Republike Slovenije očitanimi nepravilnosti v predmetni sodni in pritožbeni zadevi, ki se poleg tega še navezujejo na prosilca in njune družinske člane oziroma so ti vseh okoliščin postopka, prav tako nedvoumno določljivi, v postopku po ZDIJZ ni dopustna tudi iz tega vidika, ker bi omogočila določljivost teh oseb.

(13) V zvezi s sklicevanjem prosilcev na odločbo IP, št. 090-309/2025/3 z dne 10. 10. 2025, IP pojasnjuje, da ne gre za primerljiv primer. V citirani odločbi je IP presojal odločitev organa, s katero je organ prosilcema zavrnil dostop do dokumentacije, vezane na pravdno zadevo ene od javnih oseb. V obravnavanem primeru ne gre za takšno dejansko stanje, saj se zahtevani dokumenti ne nanašajo na javne osebe, poleg tega pa prosilca v zahtevi in njunih prilogah, na katere se sklicujeta, poimensko navajata posameznike oz. okoliščine, ki omogočajo njihovo določljivost.

(14) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da sta pritožbi prosilcev neutemeljeni, zato jih je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke