prosilec - Državno odvetništvo RS
+ -Številka: 090-567/2025
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Z vpogledom v vsebino predmetnih prosilčevih zahtev IP ugotavlja, da te vsebujejo številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive, povzete pa so dobesedno v obrazložitvah izpodbijanih odločb. Prosilec posamezne funkcionarke žaljivo obdolžuje storitve kaznivih dejanj in jih opisuje z neprimernimi in žaljivimi izrazi. IP se pridružuje ugotovitvi organa, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.
ODLOČBA:
Številka: 090-567/2025/6
Datum: 6. 2. 2026
Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 9. 2025 in z dne 9. 9. 2025, zoper odločbi Državnega odvetništva RS, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), (1) št. DODV-286/2025-2 z dne 25. 8. 2025 in (2) št. DODV-301/2025-2 z dne 4. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilca z dne 1. 9. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva RS, št. DODV-286/2025-2 z dne 25. 8. 2025 in z dne 9. 9. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva RS, št. DODV-301/2025-2 z dne 4. 9. 2025, se zavrneta.
2. V postopku reševanja teh pritožb niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25. 5. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh uradnih dokumentov organa, iz katerih bo razvidno, da sta imenovani državni odvetnici v tozadevnih naklepnih več kot petnajstkrat dokončno pravnomočnih presojenih zadevah oblastnega kršenja človekovih pravic članom družine … tozadevno ščitili človekove pravice posameznemu članu družine … po posamezni presojeni zadevi. O zahtevi je organ dne 25. 8. 2025 izdal odločbo št. DODV-286/2025-2, s katero je zahtevo zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Dalje je prosilec dne 6. 8. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih bo razvidno od kdaj imenovana četverica državnih odvetnic, oblastnih neovrgljivih kriminalnih zločink, obremenjuje javna sredstva z njim lastnimi ne/zasluženimi plačami na organu. Tudi navedeno zahtevo je organ dne 4. 9. 2025 zavrnil z odločbo št. DODV-301/2025-2 iz razloga zlorabe pravice prosilca do dostopa do informacij javnega značaja.
Prosilec se je pravočasno pritožil zoper obe odločbi št. DODV-286/2025-2 z dne 25. 8. 2025 in št. DODV-301/2025-2 z dne 4. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi), v katerih prereka odločitev organa.
Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP.
S sklepom št. 090-567/2025/3 z dne 17. 12. 2025 je IP postopka po navedenih pritožbah prosilca združil v en postopek.
Pritožbi nista utemeljeni.
Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je slednji v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, kot to zatrjuje organ.
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.
IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca štel za šikanozno, saj vsebuje žaljive in nespoštljive navedbe, intenzivnost žaljivk pa je še toliko večja, saj je prosilec svoje pisanje naslovil tudi na druge osebe in druge državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.
Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.
Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.
Z vpogledom v vsebino predmetnih prosilčevih zahtev IP ugotavlja, da te vsebujejo številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive, povzete pa so dobesedno v obrazložitvah izpodbijanih odločb. Prosilec posamezne funkcionarke žaljivo obdolžuje storitve kaznivih dejanj in jih opisuje z neprimernimi in žaljivimi izrazi. IP se pridružuje ugotovitvi organa, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.
Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oziroma določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).
Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetni prosilčevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja sta šikanozni, zato je organ ravnal pravilno, ko ju je zavrnil, ne da bi se spustil v njuno obravnavo po vsebini. IP je zato na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbi prosilca zoper izpodbijani odločbi zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.,
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka informacijske pooblaščenke