prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju regresnih tožb, ki jih je organ vložil zoper konkretno posameznico. IP je ugotovil, da je pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ni podana, zato je sledil odločitvi organa v tem delu. Ker je organ ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-353/2025/5

Datum: 15. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 8. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV - 229/2025-2 z dne 17. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 1. 8. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV - 229/2025-2 z dne 17. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 18. 6. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja »vse regresne tožbe zoper ……..«, v kateri je navedel, da v kontekstu izgubljenih, dokončno pravnomočnih sodb:

- opr. št. I Pd 1134/2011 z dne 4. 6. 2014,

- opr. št. I Pd 203/2012 z dne 4. 9. 2015 in

- opr. št. I Pd 67/2016 z dne 6. 3. 2018 prosi za posredovanje fotokopij tozadevnih regresnih tožb, k katerim ga je uradno pozval IRSNVP z vlogo z dne 2. 12. 2015 ob 15:34 uri, z vlogo z dne 2. 11. 2016 ter z vlogo z dne 27. 5. 2019.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV - 229/2025-2 z dne 17. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ med drugim preizkusil tudi možnost izvedbe delnega dostopa ter ugotovil, da gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih podatkov oziroma dokumentov, sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem organa, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentih. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 1. 8. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da se pooblaščena oseba organa za dostop do informacij javnega značaja maloumno oblastno spreneveda, vse v poskusu zavrniti njegovo vlogo za dostop do informacij javnega značaja, kjer se sklicuje na preveliko množico osebnih podatkov, katere je potrebno zbrisati do te mere, da postane tekst kot tak vsebinsko neuporaben/neberljiv. Od pritožbenega organa pričakuje, da bo pritožbo rešil v skladu z njegovimi zakonskimi pooblastili ter mu predlaga, da organu naloži posredovanje fotokopije prvega lista tozadevnih vloženih tožb in pripadajočo fotokopijo odposlanega tozadevnega spremnega dopisa, naslovljenega na pristojno sodišče, ki je odločalo v predmetnih sodbah mobinga …….. vs. podrejenim so/delavcem IRSOP.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov ter na izjemo notranjega delovanja, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemi od prostega dostopa iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(7) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-2 ter Splošne uredbe o varstvu podatkov ter ugotovil, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo vrsto varovanih osebnih podatkov, med drugim tudi podatke o tem, kdo je tožnik oziroma toženec v konkretnem postopku in osebne okoliščine povezanih oseb, ki nastopajo v postopku. Nadalje je ugotovil, da nihče nima pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posameznik tožnik ali toženec v določenem postopku in okoliščinah tega postopka, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovane osebne podatke konkretnih posameznikov.

(8) V predmetni zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje fotokopij regresnih tožb, ki jih je ta vložil zoper konkretno posameznico, ki jo v zahtevi in pritožbi z imenom in priimkom opredelil tudi prosilec.

(9) Organ je kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca, prepoznal dokumente, ki se nahajajo v zadevah organa, ki jih ta vodi pod opr. št. P-56/2016, P-1947/2016 in P-871/2016.

(10) IP je vpogledal v posredovane tožbe, pri čemer zaključuje, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke, da je organ pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravilno navedel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. IP namreč glede na vsebino zahtevanih dokumentov ugotavlja, da je dejstvo, ali je bil posameznica tožena stranka v sodnem postopku, kaj je bilo glede te posameznice v postopku ugotovljeno, ali so bile v postopku izrečene kakšne kazni in katere, kakšen regresni zahtevek je vložen zoper posameznico, mogoče šteti za osebne podatke, pri čemer je s sklicevanjem na njeno ime in priimek, nedvoumno določena in torej pomeni osebni podatek po navedeni definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna.

(11) Prav tako je IP sledil odločitvi organa glede uporabe instituta delnega dostopa v konkretnem primeru. Kljub temu, da zahtevane tožbe sicer vsebujejo imena in priimke državnih pravobranilk in njihove lastnoročne podpise, ki so prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanih dokumentov nesmiselna. Delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru namreč ni mogoče izvesti na način, da bi se varovani osebni podatki iz zahtevane dokumentacije izločili, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost, ob tem ko prosilec nikjer izrecno ni navedel, da bi ga ta podatek tudi sicer zanimal.

(12) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevane dokumente ni ugotavljal tudi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je prav tako skliceval organ.

(13) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke