prosilec - Državno odvetništvo RS
+ -Številka: 090-556/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju določene dokumentacije zaradi neobstoja le-te. IP je ugotovil, da je odločitev organa zakonita, saj v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da bi lahko govorili o obstoju informacij javnega značaja. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-556/2025/2
Datum: 23. 2. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa …, z dne 25. 11. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-359/2025-2 z dne 21. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilke z dne 25. 11. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-359/2025-2 z dne 21. 11. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilka je na organ dne 23. 10. 2025 naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Zahtevala je, da jo organ opremi s fotokopijami tozadevnih vseh štirih uradnih izračunov za vsak tozadevno ponujen znesek posebej v predmetni narobe sešteti obligatorni poravnalni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025, vse tako, da bo razvidna tako vsebina kot kategorija časa in avtorstvo vsakega od štirih tozadevnih izračunov uradno ponujenih zneskov.
(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. DODV-359/2025-2 z dne 21. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in pojasnil svoje naloge in pristojnosti. Pojasnil je, da je v postopku presojal, ali razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki bi ustrezali kriterijem iz zahteve prosilke. Ugotovil je, da na podlagi iskanja s pomočjo filtriranja podatkov/nazivov dokumentov na popisu spisa, po kriterijih, ki jih v zahtevi navaja prosilka (kot npr.: »poravnalna ponudba 29. 1. 2025«, »izračun za poravnalno ponudbo 29. 1. 2025«, »izračun za vrednost ponudbe«, »… 29. 1. 2025«, »… poravnalna ponudba«, »Izračun …«), Informacijski sistem Feniks ne najde dokumentov, ki bi ustrezali obravnavani zahtevi. Navedeno pomeni, da organ z dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilke, ne razpolaga.
(3) Organ je sicer pojasnil, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa (zahteva izpolnjuje prvi pogoj, določen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ), posredovanje zahtevanega dokumenta pa ni mogoče, ker nista izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
(4) Zoper navedeno odločbo organa je prosilka dne 25. 11. 2025 osebno pri organu, po pooblaščencu, vložila pritožbo, v kateri je izrazila svojo prepričanost, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga. Pritožbeni organ je pozvala, da sledi materialni resnici, izpodbijano odločbo opravi, vse tako, da v pritožbenem postopku potrdi njeno prepričanje.
(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke z dopisom št. DODV-359/2025-4 z dne 8. 12. 2025 odstopil IP v pristojno reševanje.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilke za seznanitev s fotokopijami tozadevnih vseh štirih uradnih izračunov za vsak tozadevno ponujen znesek posebej v predmetni narobe sešteti obligatorni poravnalni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025, vse tako, da bo razvidna tako vsebina kot kategorija časa in avtorstvo vsakega od štirih tozadevnih izračunov uradno ponujenih zneskov, zavrnil, zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov.
(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
(10) Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ posredoval v sklopu odstopa pritožbe zoper izpodbijano odločbo, z dopisom št. DODV-359/2025-4 z dne 8. 12. 2025. Iz celotne pritožbene zadeve torej ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. V izogib ponavljanju se IP na podlagi drugega odstavka 254. člena ZUP v celoti sklicuje na navedbe v izpodbijani odločbi, s katerimi je organ pravilno in podrobno utemeljil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in je zato prosilki ne more posredovati.
(11) IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilka v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]
(12) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila :
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.
svetovalka informacijskega pooblaščenca
[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.