prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je odločal o več zahtevkih prosilca za dostop do informacij javnega značaja in sicer je v postopku odločanja izdal 3 zavrnilne odločbe in sklep o zavrženju. Organ je zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, zaradi dejstva, da je o enem izmed zahtevkov že odločil in zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je s sklepom združil štiri pritožbe prosilca in o njih odločil v obravnavani odločbi. V pritožbenem postopku zoper izpodbijane odločbe je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep pa je potrdil ugotovitev organa, da je organ zahtevo prosilca za dostop do istih dokumentov v preteklosti že zavrnil, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Na podlagi navedenega je IP potrdil vse izpodbijane akte prvostopenjskega organa in pritožbe prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-555/2025/7

Datum: 2. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah …, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbe in sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), (1) št. DODV-354/2025-2 z dne 20. 11. 2025, (2) št. DODV-348/2025-2 z dne 17. 11. 2025, (3) št. DODV-375/2025-2 z dne 9. 12. 2025 in (4) št. DODV-382,387/2025-2 z dne 15. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 11. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-354/2025-2 z dne 20. 11. 2025, se zavrne.

2. Pritožba prosilca z dne 27. 11. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-348/2025-2 z dne 17. 11. 2025, se zavrne.

3. Pritožba prosilca z dne 16. 12. 2025 zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-375/2025-2 z dne 9. 12. 2025, se zavrne.

4. Pritožba prosilca z dne 23. 12. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-382, 387/2025-2 z dne 15. 12. 2025, se zavrne.

5. V postopku reševanja teh pritožb posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Organ je 22. 10. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec prosil, da mu organ v obliki fotokopije posreduje aneks, ki ga je sklenil za opisano dodatno varovanje njim lastnih nezakonitosti, ki izhajajo iz tozadevnega naklepnega petnajstletnega zavlačevanja (dovolj) poštenega oškodovanja članov …

(2)           Organ je z odločbo št. DODV-354/2025-2 z dne 20. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba št. 1) zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je opredelil informacijo javnega značaja, nato pa podrobno povzel določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da lahko zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja izjemoma zavrne, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ oz. je očitno, da so zahteve šikanoznega značaja. Organ je navedel, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Gre za primere, ko subjekt pravico izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oz. tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa. S tem prosilec organu onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, to pa ima vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. Organ je povzel stališče Ustavnega sodišča RS (sklep št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) in zapisal, da zlorabo pravice predstavlja tudi vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravil. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna tako že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati, kot izhaja iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, II 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Pri pregledu zahteve prosilca je organ tako ugotovil, da je vsebina navedb zahteve z dne 22. 10. 2025 šikanoznega značaja, saj so navedbe prosilca v obravnavani zahtevi žaljive in zaničujoče trditve na račun organa in zaposlenih. Prosilec je v zahtevi z dne 22. 10. 2025 navedel sledeče trditve: » …da bi za retardiranega uradniškega imbecila kučanovega udbofašističnega režima odgovarjal kot za pametnega človeka, velja ob vaši uradni! »pomilostitvi…«, »vse, ko je RESNICA sama postala tako nevarna za debilno oblast RS, da mora biti debilna oblast pred RESNICO dodatno fizično varovana…«, »dodatno varovanje vam lastnih nezakonitosti, ki izhajajo iz tozadevnega NAKLEPNEGA! 15/petnajstletnega ZAVLAČEVANJA …«, »da vam lastno oblastno kriminalno zločinsko delovanje – kjer ste tozadevno v predmetnem NAKLEPNEMU! 15/petnajstletnemu ZAVLAČEVANJU,…« (v nadaljevanju citati).

(3)            Organ je navedel, da ima prosilec nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Prosilec je z navedbami v zahtevi posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Organ je navedel tudi, da samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar zapis pri tem ne sme presegati mej dostojanstva. Izrazi, ki jih je v svoji zahtevi navedel prosilec, ne sodijo v upravni postopek. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast in dobro ime v javnosti.

(4)           Dne 25. 11. 2025 je organ, ustno na zapisnik prejel pritožbo zoper izpodbijano odločbo št. 1, v kateri prosilec navaja, da utemeljitve organa navezujoče se na šikanozno vlogo ne vzdržijo resne trezne pravne presoje, saj so totalni odraz neovrgljivih materialnih dejstev, kjer citati v izpodbijani odločbi niso obrazloženi, da bi jih bilo moč pravno preizkusiti. Prosilec meni, da so slednji tako neupoštevni. Od organa pričakuje, da bo izpodbijano odločbo opravil in v konceptu transparentnosti organa odločil tako, da bo, skladno z zahtevo, prosilca opremil z aneksom, ki ga je sklenil za opisano dodatno varovanje njim lastnih nezakonitosti, ki izhajajo iz tozadevnega naklepnega petnajstletnega zavlačevanja (dovolj) poštenega oškodovanja članov …

(5)           Organ je dne 17. 10. 2025 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja za posredovanje dokazov, na podlagi katerih je organ izračunal tri različne zneske »poštene odškodnine«. Prosilec je v zahtevi opozoril na različne višine odškodnine v delni prepoznavi z dne 21. 3. 2024, uradnem ugovoru 6. 12. 2024 in poravnalni ponudbi z dne 29. 1. 2025.

(6)           Organ je z odločbo št. DODV-348/2025-2 z dne 17. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba št. 2) zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je opredelil informacijo javnega značaja, nato pa pojasnil, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Organ je pojasnil, da gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. V nadaljevanju izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja, če se nanaša na varovane osebne podatke, v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6 člena ZDIJZ, zavrne. Iz zahteve prosilca z dne 17. 10. 2025 izhaja, da se njegova zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam ali … Iz navedenega je organ ugotovil, da je potrebno dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami, je treba obravnavati kot osebni podatek. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Organ je tako zaključil, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje vse navedeno pa uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni mogoča.

(7)           Dne 27. 11. 2025 je prosilec pri organu oddal ustno pritožbo zoper izpodbijano odločbo št. 2, v kateri kategorično prereka odločbo, kjer organ zlorablja ZDIJZ v kontekstu subjektivnih interpretacij izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vse tako, da ga onemogoča tudi v pridobivanju uradne dokumentacije, kjer je brezpredmetna obrazložitev, da prosilec ne more iskati uradnih informacij oziroma javnih informacij, ki so vezane na postopke, v katerih je prosilec tudi sam žrtev režima, ki ga je prosilec podrobneje opisal. Prosilec od IP pričakuje, da bo zadevo proučil in odpravil izpodbijano odločbo št. 2.

(8)           Organ je dne 11. 11. 2025 prejel zahtevo, v kateri je prosilec navedel, da iz vsebine odločbe IRSNVP št. 090-150/2025 z dne 7. 11. 2025 izhaja, da IRSNVP ni seznanjen z empiričnim izračunom delne pripoznave DO RS P-A17-1171/2024 z dne 21. 3. 2024, zato prosilec organ poziva, da mu posreduje empirični izračun, za katerega velja, da bi moral obstajati in bi ga morali po/dati v odobritev tako MNVP RS kot IRSNVP, vse kot je to organ storil z uradnim zaprosilom konec leta 2024 oz. v začetku leta 2025 k uradni odobritvi izplačila v znesku 525.000 evrov pripadajoče glavnice zaradi tozadevne nezakonito povzročene materialne škode, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v znesku ca. 700.000 evrov …, in tozadevnih uradnih odobritev MNVP RS in IRSOP k predmetni pripoznavi organa v znesku 225.000 evrov.

(9)           Organ je s sklepom št. DODV – 375/2025-2 z dne 9. 12. 2025 zahtevo prosilca zavrgel, ker se zahteva nanaša na posredovanje empiričnega izračuna ter v zvezi s tem uradnih odobritev MNVP RS in IRSOP k predmetni uradni prepoznavi v znesku 225.000 evrov, o kateri je organ, že odločil. Prosilec je namreč dne 4. 12. 2024 na organ naslovil enako zahtevo, v kateri je bila izdana odločba št. DODV -283/2024-2 z dne 7. 1. 2025, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo dne 9. 1. 2025, o kateri je z zavrnilno odločbo št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025 odločil IP. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrgel s sklepom.

(10)        Dne 16. 12. 2025 je organ ustno na zapisnik prejel pritožbo zoper navedeni sklep, ki ga prosilec izpodbija v celoti. Navedel je, da se podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša na pravni temelj, ki izhaja iz odločbe IRSNVP z dne 28. 10. 2025, ko se obravnavani sklep sklicuje na pravni temelj z dne 4. 12. 2024. Pritožbi je prosilec priložil elektronsko sporočilo z dne 14. 12. 2025, ki vsebuje podrobno vsebinsko obrazložitev pritožbe. Poudaril je, da je organ s sklepom zavrgel njegovo vlogo z dne 11. 11. 2025, ker naj bi smiselno podal enako vlogo za dostop do informacij javnega značaja že 4. 12. 2024, kar vse ne vzdrži resne trezne presoje, saj je prosilec vsebinski temelj za vlogo z dne 11. 11. 2025 pridobil šele z odločbo IRSNVO z dne 28. 10. 2025.

(11)        Organ je dne 17. 11. 2025 prejel dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, s katerima je prosilec zahteval posredovanje soglasij za vsa tozadevna zaprosila, v času od 7. 10. 2011 do 15. 11. 2025 državne odvetnice Mateje Senih v zvezi s pripadajočo (delno) odškodnino v zadevi DP RS/DO RS št. P-1171/2014 in posredovanje vseh tozadevnih predhodnih zaprosil in vseh tozadevnih soglasij, ki jih je Mateja Senih iskala/dobila od vseh tozadevno naštetih državnih organov, vse za čas od 1. 1. 2020 do 15. 11. 2025.

(12)        Organ je z odločbo št. DODV-382,387/2025-2 z dne 15. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba št. 3) zahtevi prosilca zavrnil, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. Glede na dejstvo, da iz zahteve prosilca z dne 17. 11. 2025 izrecno izhaja, da se ta njegova zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oz. …, je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe št. 3. navedel enake razloge, navezujoče se na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot so navedene že v izpodbijani odločbi št. 2 in povzete v petem odstavku obrazložitve te odločbe.

(13)        Dne 23. 12. 2025 je organ ustno na zapisnik prejel pritožbo zoper izpodbijano odločbo št. 3., v kateri prosilec oporeka odločitvi organa, saj naj bi ta v odločbi združil dve posamični vlogi dostopa do informacij javnega značaja, vsebinsko pa obravnaval zgolj eno. Prosilec navaja, da odločbe tako ni mogoče pravno preizkusiti, odločba pa je nična. Prosilec izpostavlja zlorabo ZDIJZ v kontekstu iskanja netransparentnosti s sklicevanjem na osebne podatke posameznika, ki so v vlogah za dostop do informacij javnega značaja povsem irelevantni, še posebej zato, ker se praktično v končni obliki vsak uradni dokument nanaša na osebo. Prosilec pričakuje, da bo IP obravnavano odločbo odpravil in organu naložil, da po vsaki vlogi za dostop do informacij javnega značaja izda svojo odločbo, vse tako, da izvede anonimizacijo fotokopij iskanih dokumentov.

(14)        Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbe prosilca odstopil v reševanje IP.

(15)        Vse štiri pritožbe je IP s sklepom št. 090-555/2025/5 z dne 12. 1. 2026 združil v en postopek. Združen postopek se pri IP vodi pod št. 090-555/2025, o pritožbah pa bo odločeno s to odločbo.

Pritožbe niso utemeljene.

(16)        IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(17)        V pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je IP pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in ali obstajajo morebitne izjeme od prostega dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, zato se IP ni opredeljeval do pritožbenih navedb glede delovanja organa in posameznikov, zaposlenih pri organu.

(18)        Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca (npr. da je prosilec stranka določenega postopka oziroma žrtev določenega režima, …) ni opredeljeval, saj tovrstne navedbe v zahtevah in pritožbah za ta pritožbeni postopek niso pravno relevantne.

K 1., 2. in 4. točki izreka te odločbe

(19)      Prosilec se pritožuje zoper izpodbijane odločbe št. 1, 2 in 3, glede katerih IP ugotavlja, da je vse zahteve, na katere se nanašajo, treba zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(20)      Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(21)      V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(22)      Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec v zahtevah z dne 22. 10. 2025 (o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 1), z dne 17. 10. 2025 (o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 2) in dveh zahtevah z dne 17. 11. 2025 (o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 3) zahteval dostop do dokumentacije v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oziroma njegova … zato IP ugotavlja, da je treba dostop do dokumentov, zahtevanih v vseh navedenih zahtevah, zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov.

(23)      Že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, je namreč treba obravnavati kot osebni podatek. Glede na to, da dopisi, s katerimi je prosilec podal vse zgoraj navedene zahteve, vsebujejo osebne podatke prosilca, oziroma priimek … in navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da se zahteva nanaša na postopek v vezi s konkretnim posameznikom …, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, na katero je pravilno opozoril tudi organ (npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), in v kateri je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(24)      Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni opredelil niti glede vprašanja, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami niti glede vprašanja, ali bi bil mogoč delni dostop do zahtevanih informacij na podlagi 7. člena ZDIJZ.

(25)      Ker za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja zadostuje že obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa (v konkretnem primeru je to izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), se IP v nadaljevanju ni opredeljeval do obstoja zlorabe pravice (peti odstavek 5. člena ZDIJZ), na katero se je sicer skliceval organ v izpodbijani odločbi št. 1. IP še pojasnjuje, da so navedbe prosilca zoper izpodbijano odločbo št. 3. neutemeljene, saj je organ z omenjeno odločbo odločil o obeh zahtevah prosilca z dne 17. 11. 2025. Organ je namreč tako v izreku kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel vsebino obeh prosilčevih zahtev z dne 17. 11. 2025, ker pa je razlog za zavrnitev obeh zahtev enak, je v nadaljevanju obrazložitev izpodbijane odločbe št. 3 organ napisal enotno za obe zahtevi.

(26)      Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da so pritožbe prosilca zoper izpodbijane odločbe št. 1, 2 in 3 neutemeljene, zato jih je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1., 2. in 4. točke izreka te odločbe.

K 3. točki izreka te odločbe

(27)      Prosilec izpodbija tudi sklep št. DODV – 375/2025-2 z dne 9. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), zato je v obravnavanem primeru sporno, ali je organ z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o dostopu do dokumentov, zahtevanih z vlogo prosilca z dne 11. 11. 2025, že odločil z zavrnilno odločbo.

(28)      ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(29)      Organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da se zahteva prosilca z dne 11. 11. 2025 nanaša na posredovanje empiričnega izračuna ter v zvezi s tem uradnih odobritev MNVP RS in IRSOP k predmetni uradni prepoznavi v znesku 225.000 evrov. Organ je ugotovil, da je o istovrstni zahtevi prosilca z dne 4. 12. 2024 že odločil, in sicer je bila prosilcu izdana odločba št. DODV-283/2024-2 z dne 7. 1. 2025, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 9. 1. 2025 vložil pritožbo, ki jo je IP zavrnil z odločbo št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025. O tem se je IP prepričal z vpogledom v dokumentacijo v zadevi št. 090-28/2025, pri čemer je ugotovil, da je bila v zadevi, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025, predmet presoje dostop do istih dokumentov, kot jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 11. 11. 2025. Navedeno pomeni, da je bila o zahtevi za dostop do dokumentov, ki jih je zahteval 11. 11. 2025, že izdana zavrnilna odločba (tj. odločba organa št. DODV-283/2024-2, z dne 7. 1. 2025, ki jo je potrdil IP z odločbo št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025). Za primere, ko je bila izdana zavrnilna odločba, je treba preveriti še, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, se lahko takšna zahteva zavrže.

(30)      IP najprej ugotavlja, da je prosilec zahtevo tako v zadevi št. 090-28/2025 kot tudi zahtevo z dne 11. 11. 2025 vložil na isti pravni podlagi, tj. ZDIJZ. IP pojasnjuje, da pritožbene navedbe, da »se podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša na pravni temelj, ki izhaja iz odločbe IRSNVP z dne 28. 10. 2025«, ne zdržijo resne pravne presoja, saj odločba IRSNVP ne more biti pravna podlaga za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP še pripominja, da predmet postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni ugotavljanje, ali je odločba drugega organa (npr. IRSNVP) zakonita in utemeljena. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti drugih postopkov, ki jih izvaja organ ali celo drugi organi. Za to presojo so pristojni drugi organi. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 7. 12. 2011. Upoštevaje navedeno IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ sklicevanje na odločbo drugega organa ne pomeni »spremembe pravne podlage« v smislu prvega odstavka 129. člena ZUP, saj pri tem ne gre za pravno podlago, na katero se opira zahteva za dostop do informacij javnega značaja.

(31)      IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali se je relevantno dejansko stanje spremenilo v času po izdaji odločbe št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025. Iz navedene odločbe izhaja, da je bil prosilcu dostop do zahtevane dokumentacije zavrnjen na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če sta kumulativno izpolnjena dva kriterija:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(32)      IP ugotavlja, da se relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev v odločbi IP št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025, s katero je potrdil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v času po izdaji navedene odločbe ni spremenilo. V izogib ponavljanju se IP sklicuje na obrazložitev v odločbi 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025, na tem mestu pa poudarja zgolj bistvene ugotovitve.

(33)      Zahtevana dokumentacija je bila izdelana izključno za notranje potrebe organa, in sicer za pripravo strategije zastopanja državnega organa, ki ga organ izvaja na podlagi ZDOdv, torej gre v obravnavani zadevi za dokumente, ki so bili sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj so bil izdelani izključno za pripravo strategije zastopanja državnega organa in ne kot stališče, ki bi bilo neposredno namenjeno nasprotni stranki spora ali javnosti na splošno. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(34)      IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede zahtevane dokumentacije izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da bi prost dostop do informacij iz dokumentov, iz katerih izhajajo razmišljanja, stališča in interesi organov, onemogočal učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo tako delovanju organov, ki jih državni odvetništvo zastopa, kot tudi državnemu odvetništvu samemu, kar je konkretno utemeljil že organ v izpodbijani odločbi. IP ocenjuje, da je zatrjevane motnje za delovanje organa povsem objektivno in razumno možno pričakovati, njihov obstoj pa bi pomenil resno oviro za nadaljnje delo organa pri zastopanju v sodnem postopku, ki bi ga z razkritjem zahtevane dokumentacije veliko težje izvajal oziroma bi bilo po kvaliteti slabše. Nasprotna stranka bi namreč s poznavanjem podatkov, ki izhajajo iz zahtevane dokumentacije in na katerih temeljijo stališča oziroma strategije organa, pridobila prednost. Ker je namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav v tem, da se varuje notranje razmišljanje organa in s tem tudi strokovna poročila, ki jih organ pridobi zaradi oziroma v zvezi s postopkom tega razmišljanja, IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom še vedno izpolnjen tudi drugi kriterij in je posledično podana zatrjevana izjema od prostega dostopa.

(35)      Po mnenju IP v obravnavani zadevi tudi ni podan prevladujoči interes javnosti za dostop do dokumentacije, ki jo je organ pridobil za namen zastopanja Republike Slovenije v konkretnem sodnem postopku, saj gre za dokumentacijo, ki je namenjena pripravi organa na zastopanje interesov države in ne gre za dokumentacijo, preko katere bi se lahko izvajal nadzor npr. nad transparentnostjo dela oblasti, pregledom in oceno zakonitosti in pravočasnosti dela organa, ipd.

(36)      Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da se dejansko stanje, ki je relevantno za opredelitev te izjeme, ni spremenilo v času po izdaji odločbe IP št. 090-28/2025/2 z dne 19. 2. 2025.

(37)      Na podlagi dejstva, da je bila o zahtevi za dostop do zahtevane dokumentacije že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo, je IP zaključil, da je odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da zahtevo prosilca z dne 11. 1. 2025 zavrže, pravilna. Pritožba prosilca zoper izpodbijani sklep tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(38)      V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(39)      Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke