prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je odločil, da se postopki po pritožbah prosilca združijo v en postopek. IP je v pritožbenem postopku presojal odločitve organa, s katerimi je zavrnil dve zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja (zahtevo št. 1 in 2), eno (zahtevo št. 3) pa je zavrgel. IP je glede zahteve št. 1 in 2 ugotovil, da je odločitev organa zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbi prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Nadalje je IP odločil, da je odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da zahtevi prosilca št. 3 zavrže, pravilna. IP je odločil, da pritožba prosilca tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-533/2025/6

Datum: 4. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 130. člena ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah …………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 11. 2025, 9. 2. 2026 in z dne 11. 2. 2026, zoper odločbe Državnega odvetništva RS, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana, št. DODV-345/2025-2 z dne 11. 11. 2025, št. DODV-454/2025-2 z dne 23. 1. 2026 in zoper sklep Državnega odvetništva RS, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-39/2026-2 z dne 6. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1.     Postopki po pritožbah prosilca z dne 14. 11. 2025, z dne 9. 2. 2026 in z dne 11. 2. 2026, zoper odločbi Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-345/2025-2 z dne 11. 11. 2025, št. DODV-454/2025-2 z dne 23. 1. 2026 in zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-39/2026-2 z dne 6. 2. 2026, se združijo v en postopek, ki se vodi pod opr. št. 090-533/2025.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 14. 11. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-345/2025-2 z dne 11. 11. 2025, se zavrne.

2.     Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2026, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-454/2025-2 z dne 23. 1. 2026, se zavrne.

3.     Pritožba prosilca z dne 11. 2. 2026, zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-39/2026-2 z dne 6. 2. 2026, se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 10. 2025 (organ je vlogo evidentiral dne 13. 10. 2025), 20. 12. 2025 (organ je vlogo evidentiral dne 22. 12. 2025) in 9. 1. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahteve za posredovanje informacij javnega značaja z naslednjo vsebino:

Zahteva št. 1.: Prosilec prosi za posredovanje »uradnih dokazil/bančnih potrdil, s katerimi izkazujete resničnost citirane vaše uradne trditve, da je upnica kot individualna oseba, ki jo tozadevno zastopa spoštovani ………. – prejela predmetni dolg plačan dvakrat!«

Zahteva št. 2.: Prosilec prosi za posredovanje fotokopij »vseh tovrstnih po/vabil državnim uslužbencem vseh dotičnih državnih inštitucij, na katere ste posredovali tovrstna po/vabila k sodelovanju pri pripravi narobe seštete obligatorne ponudbe Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025«.

Zahtevi št. 3.: Prosilec prosi za posredovanje fotokopij »vse vaše tozadevne uradne komunikacije med IRSNVP in RS MNVP ter DO RS in/oz. med DO RS in IRSNVP ter RS MNVP, k čemer vas pozivam, da me opremite tudi s fco. izpisov tozadevne došle/odposlane pošte iz tozadevnih vaših uradnih registrov došle/odposlane pošte«, glede poravnalne ponudbe v januarju 2025.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil:

- z odločbo, št. DODV-345/2025-2 z dne 11. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo št. 1 v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- z odločbo, št. DODV-454/2025-2 z dne 23. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je organ zahtevo št. 2 v celoti zavrnil, zaradi izjeme notranjega delovanja organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- s sklepom, št. DODV-39/2026-2 z dne 6. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je organ zahtevo št. 3 v celoti zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

(3) Zoper obe odločbi in sklep je prosilec vložil pritožbe, in sicer dne 14. 11. 2025 zoper odločbo, št. DODV-345/2025-2 z dne 11. 11. 2025, dne 9. 2. 2026 zoper odločbo, št. DODV-454/2025-2 z dne 23. 1. 2026 in dne 11. 2. 2026 zoper sklep, št. DODV-39/2026-2 z dne 6. 2. 2026. V vseh pritožbenih zadevah prosilec v celoti oporeka odločitvi organa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb in sklepa ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbe prosilca odstopil v reševanje IP. IP jih je v pristojno reševanje prejel dne 21. 11. 2025, 23. 2. 2026 in 23. 2. 2026.

Pritožbe niso utemeljene.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K SKLEPU:

(6) V skladu z drugim odstavkom 130. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) lahko organ začne in vodi en sam postopek tudi takrat, ko ena ali več strank uveljavlja v postopku več različnih zahtevkov, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in, če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen.

(7) Glede na to, da so izpolnjeni pogoji za združitev zadev v en postopek po določbah 130. člena ZUP, je IP odločanje o treh pritožbah združil, tako da bo odločil z eno zadevo. Pritožbe prosilca se namreč nanašajo na skupen element dejanskega stanja, torej zahtevani so dokumenti oziroma informacije organa, pravna podlaga za pritožbe je ista, torej ZDIJZ, in za odločanje o pritožbah je stvarno pristojen isti organ, to je IP. Takšno postopanje IP narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa ZUP v 14. členu.

(8) Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščen plačila upravne takse, in v tem postopku posebni stroški niso nastali.

K ODLOČBI:

K 1. in 2. točki izreka te odločbe

(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, torej, ali organ razpolaga z dokumenti glede na opredelitev zahteve prosilca št. 1 in 2.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(12) Po pregledu spisovne dokumentacije IP glede zahteve št. 1 ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim dokumentom ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je organ posredoval v sklopu odstopa pritožbe zoper izpodbijano odločbo z dopisom, št. DODV – 345/2025-4 z dne 19. 11. 2025. IP je ob tem ugotovil, da iz potrdila o bremenitvi podračuna Uprave Republike Slovenije za javna plačila izhaja, da je bilo dne 10. 10. 2024 izvršeno nakazilo na račun ……… in dne 3. 12. 2024 nakazilo na račun ……….. IP tako ni zasledil dveh nakazil ……….., zato organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.

(13) Nadalje je IP glede zahteve št. 2  ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim dokumentom ni razpolagal. Iz predložene dokumentacije, dopisa, št. DODV – 454/2025-4 z dne 19. 2. 2026 in vpogleda v popis spisa, št. P-1171/2014, namreč ne izhaja, da bi obstajala »narobe sešteta obligatorna ponudba Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025«, niti prosilec tega ni izkazal. Posledično pomeni, da tudi ne more obstajati po/vabilo k narobe sešteti obligatorni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025. Prosilec je namreč že v samem štartu od organa zahteval dokument, ki ne more obstajati. Dokument, ki ga je organ prepoznal kot dokument, ki naj bi ustrezal zahtevi prosilca, pod zap. št. popisa spisa 579, z naslovom: Predlog za mirno rešitev spora z dne 13. 12. 2024, ni dokument, ki ga je prosilec zahteval, saj se ne ujema glede datuma dokumenta, prosilec namreč navaja dokument z datumom 29. 1. 2025, poleg tega ta dokument po vsebini ne predstavlja »po/vabila k narobe sešteti obligatorni ponudbi«, kot že navedeno zgoraj.

(14) Glede na zgornji ugotovitvi IP, da dokumenta ne obstajata, IP pri zahtevi št. 1 ni presojal izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri zahtevi 2 izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(15) IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.^[1]

(16) Ker je IP ugotovil, da zahtevana informacija kumulativno ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), IP nadalje pri zahtevi št. 1 ni presojal obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri zahtevi 2 izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(17) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbi prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

K 3. točki izreka te odločbe

(18) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo št. 3 prosilca, ker je o dostopu do dokumentov že odločil z odločbami.

(19) ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(20) IP se v izogib ponavljanja v celoti sklicuje na ugotovitve organa v izpodbijanem sklepu, in sicer o tem, ko je organ ugotovil, da je o dostopu do dokumentov, ki jih je prosilec navedel v zahtevah št. 3, odločil že večkrat. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je organ odstopil z dopisom, št. DODV-39/2026-4 z dne 19. 2. 2026 ter v spisa zadev, ki se vodita pri IP pod št. 090-519/2025 in 090-555/2025 ter ugotovil, da gre v vseh slednjih primerih za iste dokumente, glede na vsebino zahtev prosilca, ki se vse nanašajo na isto poravnalno ponudbo.

(21) Na podlagi dejstva, da so bile o zahtevah za dostop do zahtevanih dokumentov že izdane zavrnilne odločbe, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opirajo zahtevki, pa se ni spremenila, je IP zaključil, da je odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da zahtevi prosilca št. 3 z dne 9. 1. 2026 zavrže, pravilna. Pritožba prosilca tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper sklep ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                    

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.