prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do določene dokumentacije. IP je ugotovil, da se prosilec v zahtevi poimensko sklicuje na svojo družino, prav tako je slednje razvidno tudi iz priloženega zaslišanja namestnice generalne državne odvetnice, tj. sklicevanje na določeno družino in priloženega dopisa organa v zvezi z zahtevki družine – poravnalna ponudba, pri čemer je na podlagi vseh okoliščin postopka, slednja nedvoumno določljiva, in torej pomeni osebni podatek. IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna. IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do določene dokumentacije. IP je ugotovil, da se prosilec v zahtevi poimensko sklicuje na svojo družino, prav tako je slednje razvidno tudi iz priloženega zaslišanja namestnice generalne državne odvetnice, tj. sklicevanje na določeno družino in priloženega dopisa organa v zvezi z zahtevki družine – poravnalna ponudba, pri čemer je na podlagi vseh okoliščin postopka, slednja nedvoumno določljiva, in torej pomeni osebni podatek. IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-519/2025/11

Datum: 21. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 10. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV – 327/2025-3 z dne 20. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 10. 2025, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV – 327/2025-3 z dne 20. 10. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 21. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s soglasji k poravnalnim ponudbam. Navedel je, da je v zadevi opr. št. XX Kpr 32662/2023 namestnica generalne državne odvetnice dne 15. 11. 2023 izpovedala, da je za sedanje, že petnajstletno naklepno zavlačevanje kakršnegakoli  poštenega odškodovanja članov družine ….., kriva oblast, saj vpleteni državni organi, kljub pravnomočnim dokončnim sodbam ne dajo soglasja k tozadevnemu po/plačili, pri čemer je priložil zaslonsko sliko zaključka predmetnega zaslišanja. Organ prosi za posredovanje fotokopij vseh večkratnih tozadevnih uradnih zaprosil za iskana soglasja dotičnih državnih organov ter za posredovanje uradnega zaprosila za soglasje k narobe sešteti obligatorni poravnalni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025. Dne 30. 9. 2025 je Ministrstvo za zdravje organu odstopilo v pristojno reševanje istovrstno zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Poleg zaslišanja namestnice generalne državne odvetnice, je prosilec zahtevi priložil tudi dopis organa glede zahtevkov družine ….. – poravnalna ponudba, v katerem so poimensko navedene osebe, ki so povezane z vsebino dopisa organa.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DODV – 327/2025-3 z dne 20. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 27. 10. 2025 pri organu podal pritožbo ustno na zapisnik. Navedel ja, da kategorično prereka odločbo organa ter nasprotuje njegovi ugotovitvi, da je v obravnavani zadevi podana izjema varstva osebnih podatkov. Nadalje kronološko izpostavlja posamezne dogodke ter IP poziva, da predmetno zadevo obravnava skladno s preteklo odločitvijo IP št. 090-309/2025/3 z dne 10. 10. 2025.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, ne glede na njegove osebne okoliščine.

(7) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-2 ter Splošne uredbe o varstvu podatkov ter navedel, da iz zahteve prosilca, ki jo je prejel dne 22. 9. 2025, izrecno izhaja, da se njegova zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam oz. njegova družina. Nadalje navaja, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Meni, da tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Ob tem se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik določljiv in zanj zahteva osebne podatke.

(9) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke in , da je pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja. IP je vpogledal v zahtevo prosilca z dne 21. 9. 2026 in ugotovil, da se v njej poimensko sklicuje na svojo družino, prav tako je slednje razvidno tudi iz priloženega zaslišanja namestnice generalne državne odvetnice, tj. sklicevanje na določeno družino in priloženega dopisa organa v zvezi z zahtevki družine – poravnalna ponudba, pri čemer je na podlagi vseh okoliščin postopka, slednja nedvoumno določljiva, in torej pomeni osebni podatek po navedeni definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov ni podana, zato javnost ni upravičena dostopati do tovrstnih informacij, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna.

(10) V zvezi s sklicevanjem prosilca na odločbo IP, št. 090- 309/2025/3 z dne 10. 10. 2025, IP pojasnjuje, da ne gre za primerljiv primer. V citirani odločbi je IP presojal odločitev organa, s katero je za prosilcu zavrnil dostop do dokumentacije, vezane na pravdno zadevo ene od javnih oseb. V obravnavanem primeru ne gre za takšno dejansko stanje, saj se zahtevani dokumenti ne nanašajo na javne osebe, poleg tega pa prosilec v zahtevi in njunih prilogah, na katere se sklicuje, poimensko navaja posameznike oz. okoliščine, ki omogočajo njihovo določljivost.

(11) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke