prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel prosilčevo zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je ugotovil, da je o istovrstni zahtevi istega prosilca že odložil z zavrnilo odločbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi (istovrstnih dokumentih) istega prosilca, že pravnomočno odločeno s pravnomočno zavrnilno odločbo organa, zato je bila odločitev organa, da prosilčevo zahtevo z dne 22. 9. 2025 zavrže, pravilna in zakonita. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-518/2025/2

Datum: 24. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP),  tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena in 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 10. 2025, zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-328/2025-2 z dne 20. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 10. 2025 zoper sklep Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-328/2025-2 z dne 20. 10. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 22. 9. 2025 po elektronski pošti na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval »fco. tozadevnih vseh štirih uradnih izračunov za vsak tozadevno ponujeni znesek posebej v predmetni narobe sešteti obligatorni poravnalni ponudbi Republike Slovenije z dne 29. 1. 2025, vse tako, da bo razvidna tako vsebina kot kategorija Časa in avtorstvo vsakega od štirih tozadevnih izračunov uradno ponujenih zneskov.”

Organ je s sklepom, št. DODV-328/2025-2 z dne 20. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zahtevo zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129.člena ZUP, ker je ugotovil, da je o zahtevi za posredovanje navedenih izračunov, ki jih prosilec zahteva z zahtevo 22. 9. 2025, že odločal v postopku z istovrstno zahtevo tega prosilca z dne 31. 3. 2025 in o tem izdal odločbo, št. DODV-146/2025-2 z dne 29. 4. 2025, s katero je bila prosilčeva zahteva z dne 31. 3. 2025 zavrnjena. Zoper odločbo, št. DODV-146/2025-2 z dne 29. 4. 2025 ni bila vložena pritožba, zato je ta dokončna.

Prosilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri je »kategorično« (povzeto iz pritožbe, opomba IP) prerekal izpodbijani sklep in še navajal, da »V kolikor bi Državno odvetništvo ravnalo pošteno, kjer naj bi veljalo, da mora državni odvetnik biti predan vrednotam in poslanstvu svojega poklica, kjer mora biti ravnanje državnega odvetnika element spoštovanja in udejanjanja najvišjih strokovnih in profesionalnih standardov Državnemu odvetništvu tozadevno ne bi bilo težko vreči na mizo vso tozadevno dokumentacijo in jo zagovarjati v konceptu empirične strokovnosti, tako pa smo priče razno raznemu zavajanju, zavlačevanju, sprenevedanju ipd. dalje, vse v poniževanju zdrave pameti, vse v poniževanju / podcenjevanju članov družine …, kjer si deležnice Državnega odvetništva domišljajo, da je nad njimi samo modro nebo in roka jebenega udbaša SRS / RS št. 1, ….” Poleg tega je podal še navedbe, ki se nanašajo na izpodbijanje drugih odločb, ki mu jih je izdal organ v drugih postopkih po ZDIJZ in navedbe, ki se nanašajo na druge (sodne) postopke.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ z dopisom, št. DODV-328/2025-5 z dne 6. 11. 2025, odstopil v reševanje IP, skupaj z dokumentacijo zadeve in dokumenti, s katerimi utemeljuje svoje navedbe (odločba št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025, s katero je bilo odločeno o identični zahtevi).

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP v zvezi z 259. členom ZUP, izpodbijani sklep preizkusil v delu, v katerem ga prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo zavrgel, saj je v postopku ugotovil, da je istovrstni prosilčevi zahtevi že odločil z zavrnilno odločbo, št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025.

Organ se je pri zavrženju skliceval na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Na razloge iz 129. člena ZUP mora organ paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Ponovna odločitev o dostopu do istih dokumentov istega prosilca pri istem organu, pa bi, ob upoštevanju dejstva, da je bilo o dostopu do teh dveh dokumentov enkrat že pravnomočno odločeno, pomenila tudi poseg v pravno varnost in ne bi bila v skladu z vsebino pravice dostopa do informacije javnega značaja, ki v svojem bistvu pomeni pravico dostopa do dokumenta.

IP dalje pojasnjuje, da 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP dovoljuje izdajo sklepa o zavrženju, če gre za isto upravno zadevo. Ista upravna zadeva v postopku dostopa do informacij javnega značaja pomeni, da mora iti za istega prosilca in da je obseg zahtevanih podatkov v celoti identičen. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, ne gre za isti upravno zadevo in tako ni izpolnjen eden od pogojev za uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Po vpogledu v dokumentacijo zadeve (izpodbijani sklep, prosilčevo zahtevo z dne 22. 9. 2025 in odločbo organa, št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025) je IP ugotovil, da se prosilčeva zahteva z dne 22. 9. 2025 nanaša na dostop do istovrstnih dokumentov (uradnih izračunov za ponujeni znesek po poravnalni ponudbi z dne ) kot prosilčeva zahteva z dne 31. 3. 2025, s katero je prosilec zahteval  »posredovanje tozadevne individualne izračune, vse z upoštevanimi parametri, po posameznemu oškodovancu, ki so navedeni v napačno sešteti poravnalni ponudbi z dne 29. 1. 2025. “(citirano iz odločbe organa, št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025, opomba IP) in o kateri je organ odločil z zavrnilo odločbo, št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025. Organ je navajal, da prosilec zoper odločbo št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025 do izteka pritožbenega roka, ni vložil pritožbe, prosilec pa temu dejstvu in dejstvu, da bi se dejansko stanje in pravna podlaga spremenila, ni nasprotoval ali predložil nasprotnih dokazov, zato je IP zaključil, da je, odločba št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025, dokončna in pravnomočna (224. in 225. člen ZUP).

Ker je bilo torej o isti upravni zadevi (istovrstnih dokumentih) istega prosilca, že pravnomočno odločeno s pravnomočno zavrnilno odločbo organa, št. DODV - 146/2025-2 z dne 29. 4. 2025, je bila odločitev organa, da prosilčevo zahtevo z dne 22. 9. 2025 zavrže, pravilna in zakonita.

Na drugačno odločitev IP, pritožbene navedbe ne morejo vplivati. Glede tistih, ki jih prosilec navaja v zvezi z izpodbijanim sklepom, IP zaključuje, da so neutemeljene, saj je ne nanašajo na izpodbijanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Glede ostalih pritožbenih navedb pa IP ugotavlja, da presegajo pristojnosti IP v tem pritožbenem postopku in so zato brezpredmetne.

Upoštevaje vse navedeno, je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z 259. členom ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke