prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokument, glede katerega je organ ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je vpogledal v dokument in ugotovil, da se ta v celoti nanaša na konkretno fizično osebo in da podatkov v dokumentu ni mogoče (delno) anonimizirati, zato je pritožbo prosilke zavrnil in sledil odločitvi organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-517/2025/2

Datum: 12. 12. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 26. 10. 2025, zoper odločbo št. DODV-321/2025-2, z dne 9. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 26. 10. 2025 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije št. DODV-321/2025-2 z dne 9. 10. 2025 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 11. 9. 2025 na organ vložila vlogo, s katero je navedla, da je bila  v kontekstu uradnega poziva Urada varuha človekovih pravic seznanjena, da je organ žrtvi več dokončno pravnomočno dokazanih oblastnih zlorab, z uradno elektronsko odredbo z dne 28. 7. 2025, onemogočil v njeni ustavno zagotovljeni pravici do obrambe. Prosilka želi, da ji organ posreduje fotokopije uradne elektronske odredbe z dne 28. 7. 2025.

(2) Organ je zahteve prosilke zavrnil, ker se dostop do dokumentov nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z učinkom erga omnes, torej, ali bi dokumente lahko prejel kdorkoli, ki bi na organ naslovil isto zahtevo. Zahteva prosilke se nanaša na elektronsko odredbo z dne 28. 7. 2025, dostop do te pa je treba zavrniti na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. Prosilka zahteva dokument v zvezi s postopkom, v katerem nastopa posamezna fizična oseba, že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, pa je treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Prosilka zahteva podatke njej znane fizične osebe, posledično na dokumentu organ ne bi mogel zagotoviti anonimizacije posameznika, na katerega se zahteva nanaša.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 26. 10. 2025 vložila pritožbo. Meni, da ji organ neupravičeno omejuje dostop do uradnega dokumenta, ki izkazuje uradno ravnanje državne uslužbenke, ki posega tudi v njeno ustavno pravico do obrambe. Organ se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov žrtve oblastne samopašnosti, zanemari pa uradniško samopašnost v povezavi z ustavno pravico do obrambe. Tudi če gre za varovane osebne podatke bi organ moral opraviti test interesa javnosti in omogočiti vsaj delni dostop do odredbe. Pritožbo zoper izpodbijano odločbo je dne 27. 10. 2025, na podlagi pooblastila prosilke, vložil tudi njen mož in navedel, da gre za poniževanje in netransparentno delovanje organa.

(4) Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. DODV-321/2025-6 z dne 6. 11. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ zahtevo ustrezno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7) Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) IP je vpogledal v dokument in ugotovil, da se ta nanaša na pravico do vstopa v prostore organa za konkretno fizično osebe, pri čemer organ navaja in opisuje okoliščine in razloge za svojo odločitev. IP ugotavlja, da dokument v celoti vsebuje podatke, ki jih je treba obravnavati kot varovane osebne podatke posameznika. Okoliščine in razlogi za odločitev organa vezane na konkretno osebo predstavljajo osebne podatke te osebe. Ker dokument v celoti opisuje le slednje, delni dostop do dokumenta (z izločitvijo varovanih osebnih podatkov) ni mogoč. Posledično je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanega dokumenta v celoti zavrnil.

(11) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilka po ZDIJZ zahteva dokumente v povezavi z njenim možem. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli drug, pri čemer specifične okoliščine in družinska povezava ni bistvena pri odločanju, ali je dokument javen. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo glede posameznika, ki mu je nedvomno poznan, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posamezniku prepovedan vstop v prostore organa in razloge za to, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek posameznika, na katerega se odredba nanaša. Glede na navedeno prosilka v postopku po ZDIJZ ne more postaviti zahteve, ki se nanaša na njenega moža, saj dokumenti v povezavi z njim niso informacije, ki bi bile prosto dostopne splošni javnosti, zato se z njimi ne more seznaniti niti sama prosilka, čeprav ta zaradi samega dejanskega stanja in družinske povezave, morebiti že razpolaga z določenimi podatki glede tega postopka.

(12) Kot je pravilno navedel že sam organ, se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca.

(13) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke